Anonimni sosedov Francelj

Slovenci smo, kar se tiče izpostavljanja, čuden narod. Da je tako, potrjujejo tudi družbena omrežja, kjer so anonimnimi profili nekaj vsakdanjega. V realnosti pa se raje skrivamo za hrbti drugih, kot da bi z jasno in glasno besedo povedali svoje mnenje. Če že, ga prej dodobra sfriziramo.

Pričakovati, da se bomo množično postavili na stran tistega, ki se znajde na tleh, pod plazom (krivičnih) obtožb, je žal največkrat iluzorno. Pogosto slišimo: »Če ga brcajo, je verjetno že česa kriv!« Zelo radi tudi počakamo, da svoje mnenje izpostavi nekdo drug, šele potem dodamo svojega. Previdnost imamo v genih, saj so nevarnosti, ki prežijo na »predolg jezik«, preizkušali tudi naši predniki nedolgo nazaj, v času bivše države.

J. D. Vance in jokice

V Sloveniji, Evropi in v svetu še zmeraj odmeva govor podpredsednika ZDA J. D. Vancea, ki ga je imel na varnostni konferenci v Münchnu. Ni le opozoril, da mora Evropa okrepiti lastno varnost, izpostavil je tudi, da največja grožnja evropski celini ne prihaja od zunaj, ampak od znotraj. Napad na svobodo govora je označil za nezaslišanega! Ko je odšel izza govorniškega odra, je najprej zavladala tišina. Ljudje so, šokirani ob njegovih besedah, nemo čakali na prvo reakcijo. Ko so se oglasili tako goreči podporniki kot še bolj goreči nasprotniki, se je usulo tudi po družbenih omrežjih!

Nadaljevanje komentarja preberite kot naročnik.