Burek predsednika vlade

Minule dni je naše kraje zaznamovalo veseljačenje, norčevanje, takšne in drugačne maske. Mnoge tradicionalne maske in običaji po vaseh so naša bogata kulturna dediščina, ki v sebi nosi obilo simbolike in sporočil ter je odraz slovenskega človeka, njegovih navad, boja z naravo in življenjem, pa tudi napak. V novejših maskah lahko opazujemo tudi nekakšen 'pregled leta', saj iznajdljivi ljudje pomembne dogodke, osebe, celo naravne nesreče, ki so zaznamovale leto, ustvarjalno prikažejo skozi pustne maske. Kot da bi hoteli skupaj z zimo odgnati tudi neljube stvari.  

Na Slovenskem nimamo le bogate dediščine pustnih mask, ampak pretvarjanja in laganja čez celo leto, že leta in desetletja, pri čemer pa zadnja štiri leta še prav posebej izstopajo. Na žalost so take maškarade in laži del naše politike, ki nam kroji življenje – izumljanje novih obrazov, ki pridejo na oblast z lažnimi obljubami, lažejo o drugih, o sebi, o zgodovini, prihodnosti; preko medijev, pa tudi v šolskih klopeh in sodnih dvoranah. To je naša dediščina, toda ne kulturna. Njeno breme nosimo vsi.  

Lažejo o drugih, o sebi, o zgodovini, prihodnosti; preko medijev, pa tudi v šolskih klopeh in sodnih dvoranah. To je naša dediščina, toda ne kulturna. 

Zdi pa se, da so v zadnjih dneh – še bolj pospešeno prav v obdobju letošnjega pusta – maske začele padati. Čeprav je bila oddaja Tarča in s tem njeni sodelavci vedno na strani pravih, kar je bilo posebej opazno v času kovida, tokrat niso ubogali pravega, zato so trčili ob trdo uredniško roko Roberta Goloba in njegovih podanikov ter bili umaknjeni s programa. Vodstvo RTV je želelo s cenzuro Tarče zakriti nečednosti našega predsednika vlade, toda dejansko so dosegli, da se o tem še več govori in piše. Pa ne le o predsedniku, ampak tudi o lažeh in pritiskih vodstva RTV na lastne novinarje.  

Poleg predsednikovih laži, ki mu je menda ponarejen račun za bivanje na Ugljanu plačal nekdo iz Romunije, z ukradenega bančnega računa (ali ne bi tudi vam prišlo prav kaj takega?), se je ponovno razgalil način dela vodstva RTV, ki mu v aktivističnem boju za pravo (to seveda pomeni levo) politično opcijo ni problem cenzurirati, izvajati pritiske na svoje zaposlene in lagati javnosti, ki jih prisilno plačuje. Pri tem prav nič ne preseneča, da doslej kljub dokazanemu brutalnemu posegu vodstva – ki ni edino, spomnimo se zmanjševanja števila oddaj Pričevalci in Intervju, premikanja oddaje Intervju v manj gledane termine, cenzuriranja gostov oddaje Intervju (prepovedana je bila na primer Urša Cankar Soares) itd. – nismo videli vsaj koga od njihovih 2.000 kolegov, ki bi jih z geslom 'Nikogaršnji hlapci' podprl na pločniku pred stavbo RTV ali pa kar v studiu, pa tudi če le pod pretvezo pusta … Enako, kot so to pred štirimi leti počeli tako sedanje vodstvo RTV kot ustvarjalci Tarče in še drugi v boju proti domnevnim pritiskom, ki jih ni bilo.  

Zanimivo bo v nadaljevanju opazovati, kje se bo načelnost novinarjev Tarče končala – zgolj pri informaciji, da so jim prepovedali oddajo, ali pa se morda odločijo, da v takšnem okolju, kjer se nanje izvajajo pritiski in cenzura, ne želijo več delati. Plača sicer prav pride, pa če oddaja je ali pa je ni, ampak načelnost, pokončnost in profesionalnost pa naj bi tudi imeli svojo vrednost ... 

Predsednik vlade si je privoščil vsaj še eno maškarado v tem pustnem času; na stopnicah pred frančiškansko cerkvijo v Ljubljani (kako prikladno) je posnel video, s katerim nam sporoča, da lahko burek jemo kjerkoli. Ker je menda s/Svoboda. Če bi imel kakšen odnos do žrtev kovida (ki jih je bilo več tudi zaradi masovnega kršenja ukrepov), njihovih svojcev in do zdravstvenega osebja, tega ne bi storil. Ampak od človeka, ki izjavi, da ima nesrečo tisti, ki ima žive starše, za katere mora skrbeti, česa drugega niti ni pričakovati … Verjetno pa mu bo kdo nasedel. Še posebej tisti, ki ne zna izračunati, da si ob koncu mandata Svobode ne more več kupiti toliko burekov, kot si jih je lahko kupil ob koncu mandata prejšnje vlade, saj je kupna moč neto plače v času Svobode močno padla.  

S pepelnično sredo v tem tednu začenjamo post. Iz veseljačenja, norčevanja, prikrivanja in skrivanja za masko smo povabljeni, da jo odstranimo in začnemo odkrivati resnico ter si prizadevati zanjo. Najprej v sebi, nato v okolici. Post ni zgolj odpoved hrani, pijači in drugim priboljškom. Letos imamo zanimiv izziv; dan po pepelnični sredi se uradno začne volilna kampanja. Zanimivo, kako se datumi ujemajo. Kot bi nam že koledar želel sporočiti, da so tokratne volitve za našo prihodnost izjemno pomembne, zato je tudi volilna kampanja padla v čas posta, razmisleka, poglabljanja.  

Premislimo, kaj je treba spremeniti, da nam bo boljše, kdo to lahko naredi ter kaj lahko za to storimo sami. Poznavanje zablod te vlade in prepoznavanje prepada, do katerega nas je pripeljala, pogovor o preverljivih dejstvih z ljudmi, ki nas obkrožajo, spremljanje medijev, ki širijo resnico in obzorja, ter prepoznavanje laži ter razločevanje med resnico in lažjo je naša naloga v tem postnem času. To, kako jo bomo opravili, bo odločilno vplivalo na naše življenje. Opravimo jo odgovorno. Velika noč bo v tem primeru res velika. 

(D239, 3)

Poznavanje zablod te vlade in prepoznavanje prepada, do katerega nas je pripeljala, spremljanje medijev, ki širijo resnico in obzorja, ter prepoznavanje laži ter razločevanje med resnico in lažjo je naša naloga.