Koliko življenjske dobe še ostane stranki, ko se ji pridruži Jani Möderndorfer?

Rok Čakš
13

Politik Jani Möderndorfer, od petka nova pridobitev poslanske skupine Liste Marjana Šarca, je slovenski in najbrž tudi svetovni rekorder v menjavanju političnih strank. Začel je v Zvezi socialistične mladine Slovenije, nadaljeval v LDS, nato v Jankovićevi Pozitivni Sloveniji, katero je zamenjal za Stranko Alenke Bratušek. Od Bratuškove je nato prestopil k Miru Cerarju in zdaj še k Marjanu Šarcu.

Skupno Möderndorferjevi karieri političnega prestopnika je, da se praktično nobena stranka po njegovem prihodu dolgoročno ni krepila, temveč ravno nasprotno – postopoma je oddrsela na politično obrobje ali celo v dokončen propad. Nepošteno bi bilo za zaton teh strank kriviti (samo) Möderndorferja. Vseeno pa v slovenski politiki velja za nekakšnega znanilca začetka konca politične opcije, kateri se pridružuje. 

Pogledali smo, koliko političnega življenja še ostane politični opciji po tem, ko se ji pridruži Jani Möderndorfer.

Medicinski tehnik iz Ljubljane je svojo politično kariero v drugi polovici osemdesetih začel v Zvezi socialistične mladine Slovenije, kjer je bil nekaj časa tudi zaposlen. Propad režima je na smetišče zgodovine odnesel tudi ZSMS, njeno kadrovsko in materialno jedro pa se je preobrazilo v LDS – Liberalno demokratično stranko, iz katere je kasneje izšla Liberalna demokracija Slovenije.

Möderndorfer je v demokratični Sloveniji na površje izplaval leta 1997, ko je bil izvoljen za podpredsednika Mestnega odbora LDS, leto kasneje pa je ostal tudi ljubljanski mestni svetnik. Novo zaposlitev mu je stranka nudila med leti 2002 in 2005.

LDS je 2004 pod vodstvom Antona Ropa izgubila volitve, kar je sprožilo proces njenega razpadanja na obroke, ki je na očeh javnosti trajalo vse do slovesa od parlamenta na predčasnih volitvah decembra 2011.

Ko se je ladja nekdaj na videz vsemogočne in večne stranke začela potapljati, je Möderndorfer že poiskal novo zavetje. Na lokalnih volitvah 2006 je že kandidiral na Listi Zorana Jankovića in postal tudi eden od ljubljanskih podžupanov.

Od tri do pet

10. oktobra 2011 se je zgodila znamenita procesija na ljubljanski magistrat in mesec kasneje je bila ustanovljena Pozitivna Slovenija, tretja stranka v političnem življenju Janija Möderndorferja. Zgolj tri tedne po ustanovitvi je PS že zmagala na volitvah in Jani Möderndorfer je postal vodja poslanske skupine 28 poslancev.

A tako hitro, kot je po javnem blagoslovu stricev županova stranka na krilih medijev poletela v višave, se je po Jankovićevem spodletelem sestavljanju leve vlade začela njena pot navzdol. Pospešeno od trenutka, ko so ga v razvpitem poročilu KPK žrtvovali za rušenje tedanje 2. Janševe vlade.

Jani Möderndorfer je takrat spoznal, da je z Jankovićem na državni ravni konec in svojemu šefu ni ostal zvest, ko so levo opcijo januarja 2013 mimo njega reševali z ustoličenjem Alenke Bratušek. Potem ko je Bratuškovo Janković aprila 2014 premagal na kongresu in ponovno postal predsednik Pozitivne Slovenije, je Möderndorfer poraženki sledil v Zavezništvo Alenke Bratušek in se na njeni listi julija istega leta ponovno prebil v državni zbor.

A že po dobrem letu dni je zdaj že izkušeni medstrankarski prestopnik ocenil, da je njegova politična prihodnost bolj rožnata v takrat cvetoči vladajoči Stranki Mira Cerarja. SMC-ju se je pridružil leta 2015, a tudi podpora tej stranki je po njegovem prihodu šla zgolj še navzdol.

Na še enih predčasnih volitvah junija 2018 Möderndorfer ni bil izvoljen za poslanca. Njegovo politično kariero je rešilo dejstvo, da je Marjanu Šarcu uspelo sestaviti levo vlado, v kateri je izvoljeni poslanec Miro Cerar postal minister za zunanje zadeve. Njegovo mesto v parlamentu je zasedel srečni Jani.

Od pet do šest

Politična kariera Janija Möderndorferja je po nepričakovanem Šarčevem odstopu konec januarja letos ponovno obvisela na nitki. Če bi se v državni zbor vrnil Miro Cerar, bi se Jani poslovil. A Cerar se je odločil še nekaj časa ostati na ministrski plači, po izteku nadomestila pa se vrniti na fakulteto, s čemer je posredno preprečil Janijevo politično smrt.

Ker se je za zagrizenega levičarja vedelo, da desnosredinske vlade, kljub sodelovanju njegove stranke v njej, ne bo podprl za nobeno ceno, se je zadnje tedne zgolj ugibalo, kdaj bomo videli novo menjavo “kluba” rekorderja med prestopniki v slovenski parlamentarni zgodovini.

To se je zgodilo v petek, ko ga je v nedrje LMŠ sprejel njegov nekdanji strankarski kolega iz časov Pozitivne Slovenije, zdaj vodja Šarčevih poslancev, Brane Golubović. Ob Janijevem novem prestopu je z zadovoljstvom dejal, da gre za “izkušenega poslanca, ki zagovarja liberalno-socialne vrednote, ve, kaj je parlamentarna demokracija, je svobodomiseln in je vseskozi deloval v levosredinskem bloku.”  

Doba propada strank po prihodu Janija Möderndorferja

Točen datum pridružitve Janija Möderndorferja v Zvezo socialistične mladine Slovenije nam ni poznan, temveč zgolj to, da se ji je pridružil v drugi polovici osemdesetih let. Po treh ali največ štirih letih je torej Janijeva prva politična formacija, skupaj z režimom, odšla na smetišče zgodovine.

V preobraženi obliki LDS je Möderndorfer v njej nadaljeval pot iz enopartijskega v večstrankarski sistem. In LDS je ostal zvest tako dolgo, dokler je bila močna, vodilna stranka na slovenski sceni. Ko se je po 2004 začel njen zaton, jo po devetih letih od prve lokalne politične funkcije zapustil tudi Jani. Po njegovem odhodu je LDS ostalo še 5 let do izpada iz parlamenta in še dve leti do popolnega izbrisa s slovenske politične scene. LDS je torej od prve Janijeve izvolitve na strankino lokalno funkcijo, preživela še dobrih 15 let. 

Pozitivna Slovenija je s slabimi 3 odstotki iz parlamenta izpadla na volitvah julija 2014, manj kot 3 leta po njenem nastanku, ko se ji je pridružil tudi Jani Möderndorfer. Iz političnega prostora je nato povsem izzvenela in življenjsko dobo od Janijeve pridružitve lahko zaokrožimo na 4 leta.

Zadnji dve stranki, ki se jima je, pred Šarčevo, pridružil Jani Möderndorfer, sta zaenkrat še pri življenja, a, metaforično, dihata na škrge. Od Janijevega prestopa k SAB je minilo 6 let in težko je verjeti, da bi stranka preživela naslednje parlamentarne volitve. Podobno velja za SMC, kjer je Jani zdržal 5 let, tudi s to stranko pa bo po naslednjih volitvah v DZ skoraj zagotovo konec.

Na podlagi zgoraj izpostavljenih življenjskih dob strank od trenutka, ko se jim pridruži slovenski in (najbrž) svetovni rekorder po političnih prestopih, Jani Möderndorfer, lahko s precejšnjo verjetnostjo ocenimo, da Listi Marjana Šarca ostaja še nekje od 5 do 7 let političnega življenja.

Prestopniški Jani je simbol oportunizma slovenskih levoliberalcev
Najprej razčistimo; pojem “levoliberalen” lahko za LDS in njene naslednice uporabljamo zgolj pogojno, za lažje označevanje političnega bazena med trdo socialistično levico ((ZL)SD) in liberalno sredino, ki v Sloveniji trenutno nima parlamentarne stranke (še najbližje ji je Dobra država). Že to, da so “levoliberalci” pravzaprav mladokomunisti, ki so formo ZSMS prilagodili novemu, demokratičnemu sistemu, pove, da je v ideološkem smislu oznaka do neke mere netočna.

In najbrž je Jani Möderndorfer s svojimi kariernimi prestopanji tudi eden od simptomov te zgrešene ideološke podstati političnih formacij, ki se pri nas imajo za socialno-liberalne. Težko se je namreč znebiti občutka, da je člane teh struktur pod imeni LDS, PS, SMC, SAB … združevalo vse kaj druga kot trdna vrednotna in če hočete, ideološka podstat. Kajti če bi bilo tako, bi te stranke volitve preživele ne glede na to, ali bi iz njih izšle kot zmagovalke ali kot poraženke.

A že pri LDS, ki se je nekoč zdela večna in nepremagljiva, se je izkazalo, da je politični poraz pomenil tudi začetek njenega konca. In enako velja za vse njene naslednice v tem tako imenovanem “levoliberalnem” bazenu. Če se je opcija v svojih začetkih še pretvarjala vsaj z imenom, ki je definiralo njeno domnevno vsebino, so v zadnjih verzijah opustili še to in se stranke imenujejo kar po njihovih voditeljih. Znake avtoritarizma pa, ironično, vidijo vsepovsod drugje.

Vse to nakazuje, da, prej kot kaj druga, druščino skupaj vedno znova drži čisti politični pragmatizem. In zadeva kot celota deluje, dokler stranka na krilih politično-medijskega statusa “izbranke” grabi dovolj političnega plena, da z njim nasiti lakomno ožje članstvo. Ko pa plena zaradi volilnih porazov zmanjka, se lupina razleti na prafaktorje. Na njenem pogorišču pa dobimo njeno novo, na videz neomadeževano verzijo, kjer se za novim voditeljskim obrazom skrivajo stari prežvečeni kadri.

V tem smislu je Jani Möderndorfer tudi simbol političnega oportunizma ambicioznežev, ki socializem morda še nosijo v srcih, a so svojo življenjsko priložnost prepoznali in pograbili v obiranju sadov tovarišijskega kapitalizma. In kot vidimo, politična forma pri tem ni pomembna, dokler volivci vedno znova kupijo novo lupino, v katero uspešno skrijejo svoj nebrzdan osebni interes.

Pri tem smo lahko prepričani, da Lista Marjana Šarca ni njihova zadnja postaja. In ko jo bo za novo svežo opcijo zamenjal Jani Möderndorfer, bo že zdavnaj jasno, da je njen konec čisto blizu.

Doniraj

13 KOMENTARJI

  1. Počivalškova SMC ni niti pridobila niti izgubila.
    Pat položaj je pokazatelj trenutnih razmerij na medijskem polju. MSM po
    številčnosti še vedno prevladujejo (80% proti 20%), zaradi interneta, twiterja,
    novih portalov, Nova TV, Siol, oddaja Factor… pa se pri vplivnosti razmerje
    bliža proti pol – pol. Če sedanja vlada osvoji – ali nevtralizira – ali ukine RTV
    Slovenija, se bo tehtnica medijske moči prevesila na demokratično stran.
    .
    Agencija MediaGauss, 17.05.2020:
    .
    SDS 28
    SD 14
    NSi 12
    Levica 9
    Desus 7
    LMŠ 6
    SMC 6
    SLS + Kangler + civilne iniciative 4
    DOM 2
    Dobra Država 2
    .
    Ostale stranke skupaj 10

  2. Spoštovani urednik, vprašanje v naslovu je napačno. Pravilno vprašanje se glasi v katero stranko bo Möderndorfer preskočil iz LMŠ. Moja stava gre Levici.

  3. Janija bi lahko imenovali kar POGREBNIK. Nobena stranka ne preživi, kateri se pridruži on. LMŠ je menda že peta.
    Dobra popotnica, LMŠ. Sedaj vsaj veste, kaj vas čaka.

    • Štajerka … ampak Janijeva vloga ni tako zanemarljiva!! Ker preživi pa vzporedna (globoka) država, kar je za njene kreatorje bistvenega pomena!
      To je, obdržat jo pri življenju. Do sedaj se je ta računica namreč izšla.

  4. Ne morem si kaj, da ne bi obcudoval politicne modrosti Janija Moederndorferja. Za prihodnost nobenih skrbi: Se bo ze nasla kaksna nova stranka, kamor bo presedlal g. Moederndorfer.

    In ker smo ze pri politikih: Na vso moc me zanima, ce je gospa Kociper ze ugotovila, ali gre mali krogec v velikega ali veliki v malega. Prosim, pomagajte.

  5. Slovenski volilci so dokaj naivno volilno telo. Kar naprej nasedajo nekim novim obrazom in vedno se izkaže da za temi obrazi ni nič. Večina parlamentarnih demokracij v evropi ima fiksen nabor strank. Amerika že vso zgodovino dve. V glavnem smo ljudje nagnjeni na eno ali drugo stran, zato se vsaka nova stranka slej ko prej postavi bolj ali manj na eno od obeh strani. Druge možnosti ni, zato v bistvu rabimo dve stranki.

  6. “Politik Jani Möderndorfer, …, je slovenski in najbrž tudi svetovni rekorder v menjavanju političnih strank. Začel je v Zvezi socialistične mladine Slovenije, nadaljeval v LDS, nato v Jankovićevi Pozitivni Sloveniji, katero je zamenjal za Stranko Alenke Bratušek. Od Bratuškove je nato prestopil k Miru Cerarju in zdaj še k Marjanu Šarcu.”
    Vsak poslanec, ki je izvoljen po volji in izbiri strankarskega vodstva določene stranke in ob potrditvi volivcev v njegovem volilnem okraju, s samovoljnim prestopom oz. prebegom v drugo parlamentarno stranko (ali med t. i. strankarsko nevezane poslance) stori kar nekaj politično in kulturno neetičnih dejanj:
    najprej javno izda vodstvo in volilni program politične stranke, na katere listi je bil izvoljen; obenem pa izda tudi vse volivce, ki so ga izvolili z liste določene stranke.
    Glede na to, da po našem veljavnem sorazmernem volilnem sistemu volivci ne volimo neposredno kandidata, ampak dejansko volimo stranko, bi moral poslanec, ki ne želi več zastopati stranke, na listi katere je bil izbran, pošteno in pokončno vrniti mandat in izstopiti iz parlamenta. Nadomestiti pa bi ga moral naslednji kandidat z liste stranke, ki je kandidiral istočasno z naknadnim izdajalcem te stranke.
    Že vrsto let smo v takih in podobnih primerih priče zavestnemu kršenju veljavne ustave in zdrave pameti v primerih, ko poslanci sredi mandata samovoljno izdaja svoje stranke, volilne programe in volivce ter iz političnega pragmatizma in osebnega koristoljubja prestopijo v druge stranke, ali se razglašajo za neodvisne. Očitno konkurenčne stranke to prakso pragmatično in oportunistično tolerirajo, saj ne vedo, kdaj jim tako samovoljno prestopanje navrže tudi kak dodaten glas in kratkoročno politično korist.
    Je pa več kot zaskrbljujoče, da se ob tovrstnih kršitvah veljavne ustavne ureditve in politične etike ne oglasijo ne ustavno-pravni eksperti, ne ustavni sodniki in ne eksperti s področja teorije in prakse demokratičnih pravic in svoboščin, volilnih sistemov in drugih področij politične participacije državljanov.
    Svojevrsten paradoks v zvezi s serijskim političnim in volilnim izdajalcem ter ignorantskim medstrankarskim prestopnikom Janijem Möderndorferjem (ZSMS, LDS, PS, ZAB, SMC, LMŠ …) pa je, da na zadnjih volitvah sploh ni bil veljavno izvoljen v parlament na listi Cerarjeve SMC, ampak je v parlament prišel in tam obstal zgolj kot nadomestni poslanec namesto svojega nekdanjega strankarskega šefa dr. Mira Cerarja. Kar pomeni, da dejansko nima veljavnega političnega mandata volivcev SMC – niti za odločanje v njihovem imenu niti za odločanje proti.
    Glede na pravilo, da vse stranke, v katere je vstopil kot serijski izdajalec in politični prinašalec nesreče, kmalu izpadejo iz parlamenta ali celo popolnoma politično propadejo, bi najbrž mnogim svojim levičarskim simpatizerjem nadvse ustregel, če bi namesto v Šarčevo LMŠ junaško prestopil v Janševo SDS. No, ta stranka ga bo najbrž potrpežljivo in s širokim objemom čakala tudi tedaj, ko bodo vse druge politične stranke že izpadle iz parlamenta in propadle.

  7. Treba se bo sprijazniti z dejstvom, da bodo stranke, kakršne so SD, LMŠ, Levica, SAB in njim podobne, životarile tako dolgo, dokler jih bodo volili neumni volivci.

    Od vsega na svetu je večna samo neumnost.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime