Koliko glasov so Tanji Fajon prinesle obljube kosovskim Albancem, da bo tudi zanje uredila odpravo vizumov? (video)

POSLUŠAJ ČLANEK
Nesporna absolutna zmagovalka minulih volitev v Evropski parlament je nosilka liste Socialnih demokratov, Tanja Fajon. Zbrala je kar 53.686 tisoč preferenčnih glasov, kar je skoraj petkrat toliko kot na volitvah 2014. Več kot podvojitev glasov je dosegla tudi njena stranka. 

Zanimivo pri tem je, da Fajonova pri svoji kampanji izrazito stavi tudi na priseljence predvsem albanske narodnosti, ki jih je tokrat nagovorila h glasovanju zase s pravo posebno obljubo.

Tanja Fajon sodi med najzaslužnejše za odpravo vizumov za Albance leta 2010, zaradi česar so se ji poklonili celo s "Fajon barom" v Tirani. V tej volilni kampanji je, kot kaže spodnji video, za glasove državljanov albanske narodnosti, obljubila, da bo naredila vse za odpravo vizumov tudi za Kosovarje.  

V članku obravnavamo, koliko se takšne obljube priseljencem poznajo na volilnem rezultatu stranke ali posameznika, kot v pričujočem primeru Tanje Fajon. Kot namreč vemo, imigracija kosovskih Albancev v Slovenijo zadnje obdobje skokovito narašča.   

Množičnem odhodu visoko izobraženih Slovencev v tujino navkljub podatki Statističnega urada kažejo, da število prebivalcev v Sloveniji celo narašča. Kot smo na Domovini že pisali, je slednje posledica množičnega priseljevanja iz balkanskih držav, pri čemer prednjačijo predvsem imigranti bosanske in albanske narodnosti.

V Sloveniji je tako konec leta 2018 živelo približno 54 tisoč državljanov BiH (dvakrat toliko kot pred desetimi leti) in 15 tisoč Albancev, večinoma državljanov Kosova, kar je 65 odstotni porast glede na leto 2010. Pri tem niso upoštevani tisti, ki so pridobili slovensko državljanstvo.

Samo v prvih štirih mesecih je stalno dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji dobilo 1.907 tujcev (Kosovarjev je slabih 20 %), za začasno prebivanje pa 24.180.

Občini, ki sta tudi javno posebej izpostavljeni zaradi množičnega priseljevanja tujcev predvsem albanske narodnosti, sta Velenje in Slovenska Bistrica. Srečujejo se namreč z velikimi zapleti pri vključevanju otrok v vrtce in šole ter urejanju drugih socialnih zadev, saj priseljenci praviloma ne znajo slovenskega jezika niti se, predvsem ženske, v smeri učenja le-tega pretirano ne trudijo.

V Velenju se je število prebivalcev tuje narodnosti v zadnjih desetih letih podvojilo (11,3 % delež tujcev med vsemi občani), v Slovenski Bistrici pa skoraj potrojilo in dosega že 6,4 % celotnega prebivalstva občine. Na ravni Slovenije je sicer tujega prebivalstva (torej brez državljanstva) 6,6 %.

Migranti in politika


Tovrsten porast ni nezanemarljiv tudi s političnega vidika. Zakon o lokalnih volitvah denimo v petem členu aktivno volilno pravico dodeljuje tudi tujcem, ki imajo v Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče.

Če lahko župana in občinski svet volijo tudi tuji priseljenci, pa slednje ne velja za državnozborske volitve in volitve v Evropski parlament. Te zahtevajo bodisi državljanstvo Republike Slovenije, bodisi državljanstvo druge članice EU ter hkrati pri nas prijavljeno stalno ali začasno prebivališče.

Postopek za pridobitev slovenskega državljanstva pa je nekoliko zahtevnejši.

Pridobitev državljanstva RS: Redna naturalizacija zahteva, da oseba v Sloveniji dejansko živi deset let, od tega neprekinjeno zadnjih pet let pred vložitvijo prošnje, in ima urejen status tujca. Hkrati se mora odpovedati dozdajšnjemu državljanstvu. Opraviti mora tudi izpit iz slovenščine na osnovni ravni. Državljanstvo lahko dobijo tudi poročeni s slovenskim državljanom, šolajoči, ki so v Sloveniji obiskovali in uspešno končali najmanj visokošolski študij, če so begunci ali pa od rojstva živijo v Sloveniji.

Pod določenimi pogoji je mogoča tudi izredna naturalizacija, v primeru obstoja državne koristi na določenem področju družbenega življenja. 

Koga prepričuje Tanja Fajon?


Ko Tanja Fajon na spodnjem video posnetku "drage Albance" poziva, naj gredo na evropske volitve, ji podelijo preferenčni glas, saj bo "naredila vse, da bodo tudi Kosovarjem odpravili vizume", koga torej neposredno nagovarja?



Nagovarja državljane Republike Slovenije (ali katerekoli druge članice EU) albanske narodnosti, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji.

Koliko je teh dejansko, je zelo težko oceniti, saj Republika Slovenija od popisa 2002 ne beleži več sestave svojega prebivalstva po narodni pripadnosti.

Tanja Fajon v nedavnem intervjuju za Ono Plus o Fajon Baru v Tirani: "Ne vem, ali ta “Fajon bar”, kot so mu dali ime, še obstaja. Obiskala sem ga dvakrat in že dolgo je tega. Lastnika sem spoznala tam, o baru izvedela iz medijev, in zgodba je bila res neverjetna. V njem so vedno gledali nogometne tekme, in tisti dan, ko smo leta 2010 v EP glasovali o odpravi vizumov za Albanijo, so enako navijali, kot bi šlo za tekmo. Tako je nastal ta majhen Fajon bar z mojimi fotografijami, ki ga je menda obiskalo že veliko Slovencev."


V omenjenem zadnjem popisu pred 17 leti se je za Slovence izreklo 1,63 milijona od 1,96 milijona, oziroma 83 % prebivalcev Slovenije. Deset let pred tem je bilo Slovencev 88 %, pred dvajsetimi leti pa 90,8 % prebivalstva.

Za Albance se je pred sedemnajstimi leti opredelilo 0,31 % prebivalstva, oziroma dvakrat večji delež kot v popisu leta 1991. V popisu 2002 je 7.177 prebivalcev Slovenije albanščino navedlo kot materni jezik.

Zaradi omenjenega prenehanja popisovanja narodnostne sestave prebivalstva je danes težko oceniti, kolikšen delež prebivalstva Slovenije še tvorijo Slovenci, kolikšnega pa prebivalci drugih narodnosti.

Vsaj kar se državljanstev tiče, pa lahko sklepamo po uradnih statistikah Ministrstva za notranje zadeve. Od osamosvojitve do konca leta 2017 je slovensko državljanstvo pridobilo približno 50.000 tujcev, od tega približno polovica iz Bosne in Hercegovine. Med ostalimi je največ Severnih Makedoncev, Srbov in Kosovarjev. V Sloveniji se letno podeli nekje med 1.200 in 2. 000 državljanstvi.

Albanci v Sloveniji prihajajo tako iz Kosova kot iz Severne Makedonije. Med leti 2010 in 2016 je slovensko državljanstvo dobilo 1050 (Severnih) Makedoncev in 285 prosilcev, katerih izvorna država je Kosovo. Med prosilci iz Severne Makedonije seveda niso zgolj Albanci.

In kako se je SD odrezala v okrajih, kjer se množično naseljujejo tujci, predvsem albanske narodnosti? V volilni enoti Velenje I je SD pred petimi leti dobila 497 glasov, oziroma 13,5 odstotka. Letos je v isti volilni enoti prejela več kot dvakrat toliko, 1.246 glasov, oziroma 28,8 odstotka. To je bil šesti najboljši rezultat SD-ja med 88 slovenskimi okraji. Nadpovprečno uspešni so sicer bili še v posavskih, murskosoboških, kočevskem in nekaterih ljubljanskih okrajih.

Letošnji rezultat so Socialni demokrati, glede na leto 2014, več kot podvojili tudi v Slovenski Bistrici. Pred petimi leti so tam dobili 516 glasov, oziroma 8,87 %, tokrat pa 1.272 glasov, oziroma 17,5 %. Zmagovalka volitev v tem okraju je bila tako pred petimi leti stranka SDS (1.622 glasov oz. 27,9 %), kot tudi tokrat skupna lista SDS+SLS (2.540 gladov, oziroma 34,25 %).



[do_widget id=podcast-playlist-3]
KOMENTAR: Uredništvo
Fajonino koketiranje z Albanci bolj naložba v prihodnost
Se torej izjemna naklonjenost in delovanje v prid Albancem slovenske evropske poslanke Tanje Fajon neposredno pozna tudi v njenem volilnem rezultatu? V trenutni situaciji lahko rečemo, da kvečjemu v manjši meri, sploh zato ker na evropskih volitvah, za razliko od lokalnih, glasujejo zgolj državljani Evropske unije (ne pa tudi drugi prebivalci s stalnim prebivališčem. Od 53.686 preferenčnih glasov za Fajonovo je tistih albanske narodnosti zato največ nekaj tisoč. Je pa nedvomno ob takšnem porastu priseljencev predvsem z območja Kosova in Severne Makedonije početje Tanje Fajon naložba v politično prihodnost nje same in njene stranke. Še posebej, če ji bo uspelo, kot je Albancem obljubila v zgornjem videu, sprostiti vizume tudi za Kosovarje, saj lahko  v tem primeru pričakujemo še večji naval le-teh v Slovenijo, predvsem v kraje, kje že bivajo njihovi sonarodnjaki. Da gre pri Albancih, ne glede iz katere države pridejo, za visoko narodno zavedne in težko integrirane posameznike, kažejo težave, s katerimi se prav župan Socialnih demokratov sooča v Velenju. O tej zanimivi diskrepanci med početjem Tanje Fajon na eni strani in težavami njenih strankarskih županskih kolegov na drugi strani bomo na Domovini še pisali.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUL
12
Ljudsko petje
09:15 - 12:15
JUL
12
JUL
12
Mohorjev večer
20:00 - 22:00