Ko slovenski mraz pokaže zobe

Čeprav nas statistike Agencije RS za okolje neutrudno opozarjajo na vztrajno in dolgoročno ogrevanje ozračja, slovenske zime v zadnjih 35 letih niso bile vedno in pogosto le »zelene«. Nasprotno, bili smo priča ekstremom, ki so nas opomnili na surovo naravo naših krajev. Medtem ko se danes, sredi januarja 2026, spopadamo z izrazitim prodorom polarnega hladnega zraka, so pogled v preteklost in številke ključni za razumevanje dinamike našega lokalnega podnebja.

Skok na rekordno ledeno Babno Polje

Ko boste v prihodnjih dneh ovili šal okoli vratu in začutili ostro sapico na svojih licih, naj vaše misli odplavajo proti Babnemu Polju, slovenskemu srcu zime.

Tamkajšnja zgodovina priča o uradnem rekordu, ko so leta 1956 namerili –34,5 stopinje Celzija. Neuradno so tam zabeležili še nižje temperature, celo okoli –39,6 stopinje Celzija, in sicer zaradi temperaturnega obrata in kotanj, kjer se zbira ohlajen zrak. Ledeni mraz se je ponovil tudi leta 1968.

A prava zimska pravljica, tista najbolj neizprosna in mistična, se skriva v objemu visokogorske Komne, ki leži nad Bohinjsko dolino na nadmorski višini 1350–1700 metrov. Tam so leta 2009 namerili neuradnih –49,1 stopinje Celzija.

Statistika: koliko dni v letu zares zmrzuje

V Sloveniji temperature pod lediščem običajno vztrajajo približno 90–100 dni na leto. Hladna sezona se večinoma razteza od konca novembra do začetka marca. Vendar pa geografska raznolikost naše države ustvarja velike razkorake.

V notranjosti in višjih legah je to obdobje precej daljše – v Alpah in visokogorskih dolinah lahko traja tudi 120 dni ali več. Na obali je mraz precej manj pogost, saj temperature pod lediščem beležijo le okoli 30–50 dni na leto. V Ljubljani povprečna hladna sezona traja približno 3–4 mesece, pri čemer v najhladnejših mesecih (december, januar, februar) povprečne minimalne temperature znašajo od –3 do –1 stopinje Celzija.

Kronika ekstremov: najhujše zime od leta 1990

Od leta 1990 dalje izstopa nekaj zim, ki so v meteorološke arhive Slovenije zapisane z ledenimi črkami:

Lahko omenimo tudi april 2005, ko je bila na Babnem Polju izmerjena še ena izjemno nizka neuradna temperatura, to je –36 stopinj Celzija.

Zima 2026: vdor arktičnega zraka kaže zobe

Letošnja zima (2025/2026) se je začela razmeroma milo, a januar 2026 je prinesel oster preobrat. Vdor arktičnega zraka je že prinesel temperature pod –10 stopinj Celzija po večjem delu države, vključno z rekordno nizko temperaturo –25 stopinj Celzija na Babnem Polju.

Trenutni hladni val, ki se je začel konec decembra 2025, naj bi trajal vsaj do sredine januarja. Napovedi za februar 2026 kažejo na nadaljevanje nizkih temperatur. Huda zima bo tako verjetno kazala zobe vsaj še 4–6 tednov od sredine januarja naprej, morda pa še dlje, če se seveda potrdijo napovedi za močnejše snežne padavine in zmrzali v februarju.

Ko zima pozabi na sneg

Na drugi strani obstajajo leta, ko so zimski plašči ostali v omarah, kar je bil neposreden dokaz segrevanja ozračja.

Sezona 2006/2007 do danes velja za eno najtoplejših. Namesto snega smo imeli spomladansko cvetje sredi januarja. Zima 2013/2014 je namesto snega prinesla katastrofalen žled, saj so bile temperature večino časa nad lediščem. Zima 2019/2020 pa je bila statistično gledano ena najtoplejših v zgodovini meritev. V prestolnici skoraj nismo beležili pravih ledenih dni.

Zakaj mraz v kmetijstvu potrebujemo

Vpliv mraza na kmetijstvo je ključen. Čeprav se mrazu upiramo, je za slovensko zemljo naravni blagoslov, če pride ob pravem času.

Dolgotrajen mraz pod –10 stopinj Celzija deluje kot regulator populacij škodljivcev. Letošnji januar bo drastično zmanjšal število prezimnih žuželk, kar pomeni manj potrebe po kemikalijah spomladi. Sneg deluje kot toplotni izolator. Trenutna snežna odeja varuje rastline, na primer žitarice (pšenico, ječmen), pred t. i. »izmetavanjem in pozebo«. Pojavu se lahko reče tudi »golomraz«, ki je zastarela in redko uporabljena slovenska beseda, ki opisuje mrzlo in golo zimo, ki je ledeno ostra, a hkrati brez snega, tako da lahko krepko poškoduje korenine rastlin. Trenutni mraz ohranja drevje v stanju globokega mirovanja, kar preprečuje prezgodnje cvetenje in s tem zmanjšuje tveganje usodne aprilske pozebe.

Zima 2026 nas torej znova uči ponižnosti in spoštovanja do narave. Čeprav se svet dolgoročno gledano segreva, nas »ledeni valovi« hitro opominjajo na nepredvidljivost in moč narave. Snežna odeja je nekaj koristnega vsekakor prinesla kmetijstvu, saj sta trenutni mraz in sneg v resnici koristna in za vse nas opomnik, da se še vedno lahko zgodijo »stare dobre zime«.