Ko se pojavi koronavirus, niti Cerkveni mlini ne meljejo več počasi

Gabriel Kavčič
15

Tudi Katoliška cerkev se je na grožnjo koronavirusa odzvala s posebnimi ukrepi, ki so nam znani tudi v Sloveniji: odstraniti blagoslovljeno vodo; opustiti stisk roke ob pozdravu miru; prejemanje svetega obhajila le z rokami. Pred nekaj dnevi je (relativno pozno) enake ukrepe uvedla tudi rimska Škofija. Roma locuta, causa finita torej, tudi ko gre za koronavirus.

Obhajilo z rokami

Tisti verniki, ki se redno obhajajo z rokami, nadaljujejo kot do sedaj, mnogi kristjani, navajeni klasičnega prejemanja svetega obhajila, pa so ta ukrep sprejeli z določenim odporom. Izraz »z rokami« in ne »na roke« uporabljam zato, ker mašujem v celi vrsti župnij, in pri obhajilu žal videvam prizore, ki so daleč od »spoštljivega« in »na« roke, kot to predvidevajo Navodila. Ampak to temo pustimo za kdaj drugič, nazaj k virusu.

Nek (sicer neverni) infektolog mi je zatrdil, da tak ukrep vsekakor nima nobenega učinka, prej obratno. Eno prvih pravil v boju proti koronavirusu odsvetuje stik rok in sluznic, in tega obhajilo z rokami seveda ne rešuje, četudi ne gre za direkten stik. Na kratko povedano: več kot je rok zraven, bolj je stvar nehigienična, in to je ob predajanju svetih hostij iz roke v roko pač dejstvo. Obhajilo je v vsakem primeru, kar se infektologov tiče, »nehigienično« opravilo. To so sicer ugotovile tudi nekatere škofije, ki tovrstnega ukrepa niso uvedle, na primer Lancaster in Portland.

Kolikor to zveni radikalno, pa vendar drži: če kdo hoče 100% higieno pri obhajilu, naj k obhajilu ne gre. Tako priporočilo bi bilo po mojem, kar se tiče prenašanja virusa, najbolj pravilno. 

Opustiti rokovanje ob pozdravu miru

Glede ukinitve rokovanja pri svetih mašah se lahko torej samo strinjamo – več kot je rok zraven, bolj je stvar nehigienična, torej to ukinimo. Zanimivo se mi je zdelo le to, da sem v pogovoru z nekaterimi verniki ugotovil, da je bilo glede tega ukrepa vsem več ali manj vseeno, ne tako redki pa so se te ukinitve celo iskreno razveselili. Ampak to razmišljanje nas zopet vodi stran od koronavirusa.

Odstranitev blagoslovljene vode iz kropilnikov

No, ukrep glede blagoslovljene vode pa je sprožil kar nekaj zanimivih komentarjev, vsaj na internetu. Nanj so se radi obesili tisti bolj škodoželjni, češ, »če imajo vero, potem pa naj se kar škrofijo, da jim bo Bog pomagal«. Meni je bila najbolj všeč ideja, da bi lahko v blagoslovljeno vodo dodali razkužilo …

Glede blagoslovljene vode lahko tudi hitro zaključimo: več kot je rok zraven, bolj je stvar nehigienična, ne glede na zakramental blagoslova. Če se pojavi resna grožnja, je treba blagoslovljeno vodo vsaj začasno vsekakor umakniti. Pri njej namreč ne gre za nekakšen magični pripomoček, ampak za spomin našega krsta. V takih, posebnih okoliščinah, se da to tudi nadomestiti, kakor so predlagali škofje.                

Koronavirus kot preizkus naše vere

Pojav koronavirusa prek vseh teh ukrepov, pa tudi prek strahu pred boleznijo, izprašuje našo vero. V severni Italiji so za nekaj časa celo ostali brez obhajanja svete maše, podobne ideje premlevajo tudi nekatere slovenske škofije. Morda nismo daleč od tega, da tudi pri nas država vstopi v pravico izražanja vere in nas »povozi« s kakšno prepovedjo zbiranja in s tem obhajanja svetih maš.

Morda se lahko v tem primeru kaj naučimo od naših sosedov: po nekaj dneh take prepovedi so italijanski škofje ugotovili, da je nekaj hudo narobe, če so bari pred cerkvami polni kot vsak dan, oni pa lastnim vernikom prepovedujejo obisk svetih maš in s tem nenadomestljivo duhovno tolažbo. Zdaj lahko duhovniki zopet javno mašujejo, seveda pa se je treba izogibati gneči.

Skratka, Bog nam je dal možgane in prav je, da jih pravilno uporabimo za to, da izražanje svoje vere prilagodimo novim okoliščinam. Če bo koronavirus postal resna grožnja, bo vsak ukrep pohvaljen, če ne, se bo marsikateri ukrep zdel pretiran. Zato zdaj ni dober čas za tovrstno modrovanje.

Je pa to vsekakor nadvse primeren čas, da se zamislimo nad raznimi srčikami naše vere: »Bi mi maša manjkala, če bi se je ne mogel več udeležiti? Prejemam dovolj spoštljivo sveto obhajilo? Kolikokrat sem se že pokrižal (ali pa kar pozabil/a pokrižati), ne da bi sploh pomislil/a, kaj počnem …?«. In tako naprej.

Izjemna cerkvena vnema za higieno

Za konec pa še ena moja čisto osebna misel. V neki italijanski škofiji se mi je te dni zgodilo, da nisem smel spovedovati, ker je sveta spoved iz higienskih razlogov začasno prepovedana. Malo kasneje, pri maši, se je pri obhajilu stalno zatikalo, ker nisem vedel, ali naj bi sedaj ljudi fizično silil v prejemanje obhajila z rokami. Pozdrav miru je zaradi ukaza škofov sicer odpadel, kar pa Italijanov seveda ne ovira pri tem, da bi se pozdravljajoč ne objemali pred in po sveti maši.

Ko je bilo konec, sem pomislil tole: redko opozarjamo na greh, in ga na splošno zelo radi  toleriramo pri sebi in pri drugih. Skoraj ne pisnemo, ko gre za očitne bolezni naših duš. Ko pa se pojavi neka telesna bolezen, takrat pa niti cerkveni mlini ne meljejo več tako počasi. Ko gre za telesno bolezen, se nemudoma sproži vse, od škofov navzdol. In Bogu hvala, da je tako.

Koronavirus pa nam – oziroma vsaj meni – vseeno sprašuje vest, če damo dovolj na vse vrste higiene. Tudi tisto dušno. Kako lepo bi bilo, če bi se vsake bolezni, tudi tistih dušnih, lotili s tovrstno vnemo – najprej v naši Cerkvi, potem pa tudi v družbi.

15 KOMENTARJI

  1. Mene ta navodila precej vznemirjajo, predvsem, ker niso dobila smiselnega dodatka: Molitev za zaustavitev širjenja, devetdnevnice, posebne maše… in higiena.

    Ukinili so blagoslovljeno vodo. Blagoslovljena voda pa res ni zgolj spomin krsta. Kje je naša vera?! Morda nas bo prav blagoslovljena voda rešila, dvomim pa v nasprotno. Zadevo bi lahko reševali dosti drugače:
    * Namesto malega križa (čelo, usta, prsi), bi lahko predlagali veliki križ (čelo, rami, trebuh) – tako se izognemo stiku s sluznico.
    * Namesto običajnih kropilnikov bi lahko namestili podajalnike mila, pri katerih bi samo podstavil roko, pa bi prejel nekaj kapljic tako dragocene vode na dlani.
    * Lahko bi ministrant vsakega poškropil z razpršilko (kakor je tudi razkužilo), lahko bi ji dodali veliko količino blagoslovljene soli, ki bi tudi zagotovo zmanjšala razvoj patogenov.

    Odreči se blagoslovljeni vodi – in da tako zapoved da vrh cerkve – mi res da misliti, koliko verjamemo v moč blagoslovljene vode.

    Prejemanje obhajila: naš župnik je dejal, da če so usta odprta in jezik naslonjen na spodnjo ustnico, lahko obhaja brez dotika prstov z usti. (Njegove roke vedno dišijo po milu, zato v njegovo higieno res ne dvomim :)) Zato je dovolil obhajanje na usta. Danes sem tako šla, pa mi je izredni delilec potisnil hostijo v roke. OK., mnogo let sem se obhajala na roke (dokler nisem prišla do spoznanja, da je na usta bolj spoštljivo), sem pač sprejela na roke. Sem res začutila Njegov glas: “Sprejmi to v pokorščini!”. Hvala ti Gospod!

    Toda potem, ko sem zaužila hostijo, sem se zazrla v dlan. Na njej je še vedno počival drobec hostije. Koliko drobcev Kristusovega telesa nevede obrišemo v hlače?! Koliko ljudi se zazre v svojo dlan?

    Pozdrav miru s stiskom roke ni obvezni del liturgije, zato se strinjam, da se začasno umakne.

    Bistveno bolj, kot ta navodila, pa bi bilo potrebno poudariti (poleg molitve) med farani še:
    * Če kašljate ne hodite v cerkev – naj starejše mame duhovniki odvežejo greha, če zaradi kašlja / prehlada niso pri maši. Ker one so pripravljene potrpet… “Kaj pa je to, če malo kašljam!” Koliko folka breha celo mašo! In večina itak ne kašlja v rokav. Lepo sedi za teboj in ti kašlja za ovratnik, da ti včasih prav lase skuštra. TO bi morali poudariti.

    * Potem bi bilo smiselno uvesti ozvočenje zunaj cerkve. Kdor je negotov, naj bo med mašo zunaj – tako bi se tudi precej zmanjšala nevarnost okužbe.

    * Pa v vrsti k obhajilu in iz cerkve naj se ljudje ne gnetejo – naj bo med enim in drugim več prostora (vsaj en meter).

    Gre za čisto osnovne kulturne drže, ki bi bistveno bolj pripomogle k neširjenju, kot poseganje v najsvetejše stvari.

    Znanka iz Rusije mi je pripovedovala, da ji je babuška (babica) vedno pripovedovala, da so ljudje trdno verjeli, da pri raznih epidemijah niso zboleli ravno zato, ker so prejemali obhajilo. Toda v pravoslavni cerkvi prejemajo obhajilo (kruh pomešan z vinom / telo pomešano s krvjo) po žlički. Celotna cerkev po isti žlički!

    • “mi res da misliti, koliko verjamemo v moč blagoslovljene vode”
      navadna bakterija/virus premaga blagoslov. Pa si še to razmisli..

      cel komentar tele vernice je primer, kako religija poškoduje in ohromi sposobnost razmišljanja.

      • o nevidni, me je že skrbelo zate, da nisi kam padel (saj veš, tako kot pred leti s kolesa direkt na glavo)

        drugace pa na tvoj komentar :

        “cel komentar tele vernice je primer, kako religija poškoduje in ohromi sposobnost razmišljanja.”
        razmisli raje o sebi in svoji pomanjkljivi sposobnosti razmišljanja. boš imel veliko dela. (pa da ne boš spet rekel, da se vtikam vate- ti si se prvi vtaknil v druge in to zelo nespoštljivo)

      • Brilijanten komentar-kako religija poškoduje in ohromi sposobnost razmišljanja.

        V tem stavku je celoten point, kaj verstva so. Orodje v rohak izbranih, s katerim strašijo in manipulirajo neizobražene in brezumne množice. Na srečo vsaj zahodni, katoliški svet mentalno ni več enak kot leta 1860, ko je bil za točo kriv hudič, smrt bližnjega pa je bila ‘božja želja’.

    • Pika,podobno razmišljam glede “nadnaravne,transcendentne,mistične moči Vode”-kar greh se mi zdi pomisliti,da bi lahko “ta ” voda kogarkoli,kakorkoli okužila. To vendar ni navadna voda!
      Gotovo vas ni malo že kdaj slišalo ali bralo o neverjtnem “spominu” vode,celo njena kemična struktura (čeprav nesporno le H20)se dokaj spremeni ,če jo postavimo poleg recimo različnih glasbenih vibracij itd…Ko pa jo duhovnik(če le ni neki grešni)blagoslovi,to ni več voda,ampak Božji dotik,zdravilna kapljica z neverjetno energijo miru,blaženosti…
      Je pa res čisto navadna H20,v kateri se določeni patogeni neizprosno gojijo,če nanjo mi sami tako gledamo….voda pač,ki jo župnik blagoslovi…
      Morda je prav naša vera(tudi v svetost te vode) tule na tehtnici….prazni kropilnik govori ravno o tem,da v to svetost sploh ne verjamemo.

      • tako je. blagoslovljena voda je strah satanov, tako da ima dokazano svojo eksorcistično moč. ukinjanje bl.vode je velika skušnjava, po drugi strani pa bi lahko rešili ta problem kako drugače, npr, da duhovnik pred začetkom maše požegna z bl.vodo vse prisotne (namesto, da vsak namaka prste notri). vedno se najde pot, samo, če se hoče.

      • Točno tako, splošno kropljenje bi bila smiselna rešitev. Tudi sicer je bila ukinitev splošnega kropljenja ljudstva pred nedeljsko mašo (t. i. “asperges”) ena od najbolj nesmiselnih liturgičnih reform. Koliko katoličanov je bilo prikrajšanih za čudovit spev “asperges me”, ki spremlja ta obred…

  2. Navodilo se v točki 8 c glasi tako: »Vernike prosimo, da obhajilo spoštljivo prejemajo samo na roko.« To navodilo torej ni zavezujoče in ne krati pravice vernikov, da prejemajo obhajilo kleče in na jezik. Vsakršno zavezujoče navodilo katerekoli avtoritete (npr. župnika), ki bi obvezovalo prejemanje obhajila zgolj na roke in izključevalo prejemanje obhajila kleče in jezik je torej krivično in zloraba oblasti, ker nihče od Svetega sedeža nima dovoljenja za takšno početje.

    http://ad-dominum.blogspot.com/2020/03/epidemija-koronavirusa-in-prejem.html

  3. “V neki italijanski škofiji se mi je te dni zgodilo, da nisem smel spovedovati, ker je sveta spoved iz higienskih razlogov začasno prepovedana.”

    Kam smo prišli, da prepovedujemo zakrament sprave, ki je v nekem smislu najpomembnejši zakrament. V razmerah, ki ogrožajo naše zemeljsko življenje, bi morali zakrament sprave še prav posebno spodbujati. Kaj je namreč hujšega za kristjana kot živeti (ali celo umreti) v grehu?

  4. Mislim, da nas bo Bog varoval, tudi če v posebnih okoliščinah, ne prejemamo sv.obhajila.
    Pomembno pa je, da delamo DOBRA DELA, ki so več vredna, kot samo hoditi k maši in moliti.

    Sv. Pavel je rekel:” Delaj in moli” !
    Ni IZRECNO dejal:”Hodi vsak dan k maši” !
    Sirer hodim redno kb NEDELJSKI maši, toda, ko razsajajo nalezljive bolezni, je bolje, če ljudje ostanejo doma in so v molitvi povezani z Bogom. Tak ukrep so sprejeli v Italiji.

  5. Ma, ali ni v blagoslovljeni vodi tudi SOL? Ali sol ni RAZKUŽILO? Morda jo je v Blagoslovljeni vodi pač premalo in bi jo bilo potrebno le dodati? Če smo kristjani SOL zemlje, je pač potrebno zgolj VEČ SOLI, ne pa to ukiniti. Morda tudi po evangeliju, manj okusno, toda z ohranitvijo nedvomno KORISTNO, učinkovito in odrešilno. Mar ne? Če to ni dovolj in se še malo pošalimo, bi bilo domače žganje pa ja dovolj učinkovito in bi to sporočilno vrednost Sv. Krsta lahko vendarle vsaj ohranili. Mar ne?

  6. Ministrostvo za šolstvo bi moralo takoj začasno prepovedati pouk v šolah. Tudi preverjenje je treba čakati več dni, preden te pokličejo. Odtekanje denarja v tajkunske žepe -tudi iz zdravstva bo povzročilo stotine smrti tudi zaradi virusa? <t6askoj bi morali testirati. ali na minister odstopi! Vsak dan je dragocen!
    Naj že pridejo volitve, da dobi Janšđa 2/3 glasov za sestavo vlade, ker sedaj ne bo imel moči prav ukrepati. Volilci so mu dali premalo glasov sebi v škodo!!!!!
    Boljševiška srt kosi življenja in narod kor celoto, delavske žulje, za katere zaščitniki se razglašajo delavski največji izkoriščevalci in paraziti kulture in dela, uničevalci države.
    KAKO preveriti okuženost: Novi koronavirusni NCP morda ne bo pokazal znakov okužbe več dni in vnaprej ni znano, ali je oseba okužena. Ko pa zvišate vročino in / ali kašljate in odidete v bolnišnico, ima vaša pljuča že 50-odstotno fibrozo in je že prepozno!

    Tajvanski strokovnjaki predlagajo, da opravite preprost pregled, ki ga lahko opravimo sami vsako jutro:

    Globoko vdihnite in zadržite dih več kot 10 sekund. Če ga uspešno dokončate brez kašlja, brez nelagodja, občutka depresije itd., Kaže, da v pljučih ni fibroze, kar v bistvu pomeni, da ni okužbe.

    V takšnih kritičnih trenutkih to preverite vsako jutro v čistem zraku!

    To so resni in odlični nasveti japonskih zdravnikov, ki zdravijo primere COVID-19. Vsi bi morali biti prepričani, da so usta in grlo vlažni, ne suhi. Vsaj vsakih 15 minut pijte nekaj požirkov vode. ZAKAJ? Tudi če virus pride v usta … bo voda ali druga tekočina odnesla skozi požiralnik in v vaš želodec. Enkrat v želodcu … Želodčna kislina bo uničila ves virus. Če ne pijete dovolj vode redno, lahko virus vstopi v vaše cevi in pljuča. Je zelo nevarno.
    Delite te podatke z družino, prijatelji in znanci! Poskrbite zase in kmalu bo svet okreval od virusa .

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime