Kmetje imajo po dveh tednih dovolj pogovorov z vlado: "Ne dovolimo več, da se nam pripisuje, da smo krivec za vse!"

Sindikat kmetov Slovenije je v ponedeljek zvečer Ministrstvo za kmetijstvo obvestil, da se sestankov skupne delovne skupine, ki se je ukvarjala s problemi v kmetijstvu, ne bo več udeleževal, saj se z gradivom, ki so ga predstavniki sindikata prejeli, ne strinja. Danes pa so kmetijske nevladne organizacije na novinarski konferenci pred kmečko zadrugo na Igu sporočile, da po samo dveh tednih pogajanj z vlado znova zaostrujejo stavkovne aktivnosti.

Prvič že prihodnji torek opoldne, ko se bodo kmetje z vse Slovenije, številni tudi s traktorji, zbrali v središču prestolnice. Konec marca jih je pred Državnim zborom že bilo več kot 100, po celi Sloveniji pa se jim je pridružilo še 5000 kmetov, ki so vladi sporočili, da imajo dovolj zaostrovanja pogojev za kmetovanje, ki so po navedbah pristojnih sicer predvsem posledica skupne evropske kmetijske politike in nedoseganja dosedanjih okoljskih ciljev v Naturi 2000, kjer se izginjanje živalskih in rastlinskih vrst nadaljujejo. Kmetje vladi sporočajo, naj jih tokrat vzame resno in jim prisluhne, saj še nikoli doslej niso bili tako enotni.

Ukrepi v Naturi 2000 ostajajo

Kmetijska ministrica Irena Šinko je bila ena redkih vladnih predstavnic, ki se je pred tedni s kmeti sploh pogovarjala. Potem je za skupno mizo s kmetijskimi organizacijami sedel tudi premier Robert Golob in jih opomnil, da je kmetijska problematika stara več desetletij in da se težave niso nakopičile čez noč, zato jih tudi ne bo možno odpraviti čez noč. So se pa dogovorili, da bodo poskušali zadeve reševati sproti, ustanovljena je bila delovna skupina, med drugim pa so kmetom obljubili, da letos zaostrovanja pogojev za kmetovanje v Naturi 2000, o čemer smo na Domovini v zadnjem času precej pisali, še ne bo. Besedo po naših informacijah nameravajo tudi držati, a to za kmete ni dovolj, saj bodo zaostrovanja neizogibna že prihodnje leto, sami pa si želijo, da se območje Nature 2000 prestavi proč od kmetijskih obdelovalnih površin. Naravovarstveniki opozarjajo, da to sploh ni mogoče, saj Naturo 2000 varuje evropska zakonodaja, Slovenija pa jo je morala vzpostaviti ob vstopu leta 2004. Drži pa, da je vanjo vključila kar 37 odstotkov svojega ozemlja, največ med vsem državami v uniji.

»Od obljubljenega se ne da živeti, gradivo ne ustreza našim zahtevam,« je razlog, zakaj odstopajo od pogovorov že po dveh tednih, je medijem danes pojasnil predsednik sindikata kmetov Anton Medved. Gradivo, ki so ga prejeli od vladnih predstavnikov, naj bi bilo nepopolno, zavajajoče, brez pravnih in strokovnih podlag. Medved pogreša predvsem konkretne rešitve, poleg Nature 2000 tudi v drugih habitatnih direktivah, ki za kmete ostajajo. »Prav tako ostajajo davčna bremena na območjih z omejenimi dejavniki, na katerih je zaradi naravnih razmer kmetovanje oteženo,« je opozoril in dodal, da pri navedenem ne gre za zahteve Evropske unije, temveč so to zahteve, ki jih določa država sama. »Država nas kmete postavlja v bistveno težji položaj kot kmete drugod po Evropi. Smo bolj papeški od papeža.«

Zakon za zaščito živali buri duhove

Kmetje, ki napovedujejo protest v torek, 25. aprila, pet čez dvanajsto v središču Ljubljane, pravijo, da kmetje v svojih namerah še nikoli niso bili tako enotni. »Ne zahtevamo denarja, menjave ministrstva, zahtevamo zaščito kmeta in slovenskega potrošnika." Poudaril je, da za njimi ne stojijo politične stranke, temveč stanovske organizacije, a nabralo se je preveč. Kaplja čez rob, ki je slovenskega kmeta ponižala, pa je predlog zakona o zaščiti živali, ki ga je koalicija v zakonski postopek vložila v petek, čeprav naj bi kmetom na sestankih delovne skupine predstavniki resornega ministrstva zagotovili, da se to ne bo zgodilo. "Kmetje smo tisti, ki se v prvi vrsti zavzemamo za zaščito živali in ostro obsojamo kakršno koli mučenje. A popolnoma nedopustno in nesprejemljivo je, da bi živinorejske kmetije postale poligon za izživljanja t. i. aktivistov," je dejal Medved.

Predlog uvedbe pooblaščenih svetovalcev za zaščito živali, ki bi lahko imeli v teoriji po navedbah kmetov opravljen tudi zgolj 40-urni tečaj in bi nato presojali primernost oskrbe živali na kmetijah, degradira znanje in izkušnje rejcev in preostale stroke. To je razhudilo tudi predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice, Romana Žvegliča, ki pravi, da se predlog zakona norčuje iz stroke. Z novelo bi namreč društvom, ki bi na podlagi tega zakona pridobila naziv delovanja v javnem interesu na področju zaščite živali, omogočili aktivno sodelovanje pri svetovanju skrbnikom živali in sodelovanje z nadzornimi organi v primeru ugotovljenih nepravilnosti, tako da imenujejo pooblaščene svetovalce za zaščito živali.

»Mi obsojamo vsako slabo in nehumano delovanje z živalmi, ampak je potrebno k tem zadevam pristopiti strokovno in tudi socialno. Na vsaki kmetiji, kjer pride do tega, mora poleg veterinarske službe posredovati tudi socialna služba. Tega vdora na naše kmetije, ignoriranja biovarnosti, zaščite živali, neznanja s tega področja pa seveda ne morem dopustiti in proti temu zakonu se bomo borili na vse načine,« je bil jasen Žveglič, ki meni, da bi z zakonom, ki predpisuje, da mora nevladne tečajnike financirati Uprava za varno hrano, največ izgubijo prav področja, na katerih se kontrolira kakovost živil na policah.

Ministrstvo začudeno

Da jih ravnanje kmetov čudi, pa sporočajo z ministrstva, saj da so si med seboj obljubili tri tedne miru, kmetje pa so odšli že po dveh tednih. »Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki v delovnih skupinah išče rešitve skupaj z Ministrstvom za naravne vire in prostor, od dogovora pri predsedniku vlade ni odstopilo, zato so vrata pogajalski skupini odprta. Je pa nenavadno, da se pogajalski partnerji ne držijo dogovora in niso vztrajali pri nadaljnjem iskanju skupnih rešitev, ki bi bili na koncu koristni za kmete in podeželje. Nove rešitve in predlogi so bili pripravljeni tudi za danes načrtovan delovni sestanek,« so zapisali v pisni izjavi za javnost in dodali, da ker so predstavniki s področja kmetijskih organizacij opustili pogajanja, jim teh danes ni bilo mogoče predstaviti in se o njih kakorkoli usklajevati. Zato so predloge deležnikom poslani pisno.

Začuden je tudi premier Robert Golob, ki obžaluje izstop kmetov iz delovne skupine, saj da so na vladni strani vstopili v pogajanja iskreno in verjeli, da je iskrena tudi druga stran. "Tako hiter odhod s pogajanj daje misliti, da je morda zadaj kaj drugega, in to politika, ne pa dejansko interes, v tem primeru kmetijstva. A čas bo pokazal, kaj je res zadaj," pravi Golob. Glede očitkov na račun zakona za zaščito živali pa je zatrdil, da imajo sosednje države na področju zaščite živali bistveno strožje ukrepe kot Slovenija. "Mislim, da je čas, da se Slovenija na tem področju pridruži civilizirani Evropi ali vsaj svojim sosedam.«

Kako razmišljajo mladi kmeti

»Dejansko ni prišlo do iskanja rešitev, prišlo je samo do dokazovanja, zakaj to je tako, kot je. Mi pa na to ne moremo pristati,« je povedal Jan Modic, ki je sodeloval na pogajanjih in je bil pred dvema tednoma gost oddaje Vroča tema na Domovini. »Najbolj me moti, da imamo na vseh območjih Nature 2000 krajinske parke, ki so se popolnoma zarasli z invazivnimi rastlinami, habitati so uničeni, naj torej pometejo pred svojim pragom in potem silijo v kmetijska zemljišča,« dodaja Modic, ki pravi, da upajo, da bo en protest zalegel, da se bodo tedensko resno pogovarjali o iskanju rešitev, ne pa pojasnjevanju gradiv, zakaj se nečesa ne da urediti. Modic se je odzval tudi na besede predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki je kmetom po sestanku sporočila, da se bodo morali tudi oni prilagoditi novim okoljskim razmeram in zahtevam po varovanju narave.

»Kmetje smo se že prilagodili. Največji odstotek nature, najboljšo biodiverziteto v Evropi in najmanjšo uporabo antibiotikov v Evropi imamo, zakaj se nam potem še naprej omejuje, če smo tako uspešni,« se sprašuje Modic in dodaja, da so besede predsednice »popolna degradacija kmeta in njegovega dela«. Modic je sam kot mladi prevzemnik kmetije prostovoljno vstopil v politiko ukrepov na področju Nature 2000, kjer ima zemljišča ter se samoomejil, a to ni bilo dovolj. "Morda pa preprosto nismo krivi kmetje za izginjanje teh vrst, ampak se jih preprosto ne da ohraniti zaradi drugih razlogov," je cinično pripomnil. Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Mager pa je dodala, da mladi želijo kmetovati, ampak ne za vsako ceno in ne pod temi pogoji, ki se jim jih zdaj narekuje: »In tudi ne dovolimo več, da se nam pripisuje, da smo krivec za vse!«

Kot je poročala Televizija Slovenija, se nekateri kmetje nameravajo junija pridružiti Pavletu Ruparju na skupnem protestnem shodu proti vladi skupaj z upokojenci. A kot nam je zatrdil predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved, se kmečki sindikat ne bo povezoval z nobeno drugo nevladno organizacijo in ostaja v boju za pravice kmetov na samostojni poti.