Kdo vlaga v Slovenijo in kdo si lasti slovenski turizem

Medtem ko teče enomesečni rok, v katerem lahko slovenska država od sklada York odkupi 43-odstotni delež v družbi Sava, ki jo bo sicer kupil madžarski Prestige Tourism, se temperatura na političnem parketu dviguje predvsem preko pritiskov po uveljavitvi predkupne pravice in strahovi pred "razprodajo Slovenije tujcem". Potem ko se je zaradi fiaskov v času finančne krize fraza nacionalni interes postavila v ozadje, se zdaj znova vrača. Iz ust istih, ki so nanjo stavili že v devetdesetih in s tem izkopali milijardno bančno luknjo.

Preverili smo situacijo na področju tujih vlaganj v Slovenijo, situacijo v podjetjih in stanje na področju turizma. Madžarska vlaganja v Slovenijo se v zadnjih letih v resnici povečujejo, a največji skok so doživela prav pod vladavino koalicije KUL, tedaj še imenovane vlada Marjana Šarca. Še vedno pa Madžarska po vlaganjih močno zaostaja za vsemi sosednjimi državami.

Tujih neposrednih naložb v Sloveniji je bilo leta 2020 po podatkih Banke Slovenije za dobrih 16,57 milijarde evrov, kar je dobre 3 milijarde in pol več kot pred petimi leti, ko je bilo v Sloveniji za 12,97 milijard neposrednih tujih naložb.

Pri nas največ vlagajo Avstrijci, Nemci, Američani in Italijani

In čeprav bi se po besedah prvega gospodarskega ministra samostojne Slovenije, ki mu nekateri pravijo tudi arhitekt tranzicije, hkrati odgovornega za pomanjkanje reform, Jožeta Mencingerja, morali izogibati vlaganjem iz sosednjih držav, so prav te med prvimi po vlaganjih pri nas. A ne Madžarska. Prvo mesto zaseda Avstrija.

Iz Avstrije prijaha kar četrtina tujih naložb pri nas, s čimer zaseda daleč prvo mesto med tujimi investitorji. Sledijo Luksemburg (13 %), Švica (11 %), Nemčija (8 %), Italija (7 %), Nizozemska (7 %) in Hrvaška (6 %). Madžarska se s 3 % uvrsti na 10. mesto, pred Srbijo in za Ciper ter Združeno kraljestvo.

Če pogledamo vire kapitala, prvo mesto, sicer z bistveno manjšo prednostjo, še vedno zaseda Avstrija s 16 %. Avstrija, Luksemburg in Nizozemska so v veliki meri lokacije podružnic, od koder tuji vlagatelji vlagajo v Slovenijo, njihov izvor pa je drugje. Avstriji s 14 % sledi Nemčija, nato pa ZDA in Italija z 9 %, Švica z 8 %, Združeno Kraljestvo in Hrvaška s 5 %. Madžarska je imela v letu 2020 malo manj kot pol milijarde oz 3 % neposrednih naložb v Sloveniji.

[caption id="attachment_337056" align="alignnone" width="1069"] Tuje naložbe glede na izvor kapitala. Vir: Banka Slovenije[/caption]

Madžarske naložbe zrasle pod vlado Marjana Šarca

Madžarska je sicer v zadnjih letih zabeležila veliko rast naložb, a ne, kot bi morda pričakovali, pod vladavino Janeza Janše, temveč v času vlade Marjana Šarca, katere glavni akterji danes svarijo pred razprodajo Madžarom.

Še leta 2016 so imeli Madžari le 33,7 milijona neposrednih naložb v Sloveniji oz. 0,3 % vseh naložb, kar je manj, kot so jih imele Danska, Malta ter Bosna in Hercegovina. Leta 2018 se madžarske naložbe v Slovenijo podvojijo na 59,4 milijone evrov, leta 2019 pa v primerjavi s preteklim letom narastejo za faktor 7 na 422,3 milijone evrov oz. 2,6 %. Na podobni ravni ostanejo tudi leta 2020.

[caption id="attachment_337057" align="alignnone" width="730"] Naložbe iz Madžarske v Sloveniji med leti 2016 in 2020. Vir: Banka Slovenije[/caption]

Tuje naložbe v povprečju uspešnejše

Tuje naložbe pri nas predstavljajo 1,8 % vseh registriranih podjetij, a imajo kljub temu izjemno pomembno vlogo v slovenskem gospodarstvu. Konec leta 2020 so imela 24,2 % kapitala, 25,9 % sredstev in 23,5 % zaposlenih celotnega podjetniškega sektorja, kar je skoraj enaka raven kot leto prej. S tem kapitalom in zaposlenimi so skupaj ustvarila 29,0 mrd EUR oziroma 30,9 % vseh čistih prihodkov od prodaje. Hkrati so ustvarila 1,1 mrd EUR oz. 26,8 % vsega neto dobička iz poslovanja. Najbolj so izstopala pri blagovni menjavi s tujino, kjer so dosegla kar 47,7 % izvoza in 52,5 % uvoza slovenskega podjetniškega sektorja.

V prid tujim podjetjem gredo tudi podatki o plačah. Te so bile v letu 2020 v povprečju za 15,7 % višje. Medtem ko so v domačih podjetjih v povprečju na letni ravni znašale 20.550 evrov, so v podjetjih s tujimi lastniki zaposleni zaslužili dobre tri tisočake več, 23.785 evrov. Največje razlike so se pojavile sicer na področju strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti (43,8 %), informacijskih in komunikacijskih dejavnosti (38,9 %) ter prometa in skladiščenja (20,0 %).

Turizem ustvarjajo in potapljajo tako domači kot tuji lastniki

Podatkov zgolj za področje turizma nimamo, da bi lahko primerjali, kako se godi zaposlenim domačih in tujih lastnikov, je pa lastništvo tudi tukaj precej pestro. Največ turističnih namestitev je v lasti družbe Sava Turizem, ki dobesedno obvladuje hotelirstvo na Bledu. Tam imajo v lasti glavne hotele (Park, Toplice, Rikli Balance, Savica Garni, Jadran in Trst) ter kamp in dva glampinga.

Tri hotele in apartmajsko vas imajo tudi v Moravskih Toplicah, dva hotela v Radencih, hotel, kamp, glamping in apartmaje na Ptuju, serijo nastanitev pa tudi na obali. Tri hotele in apartmaje v Portorožu, dva hotela in depandanse v Izoli ter hotel, vilo in apartmaje v Strunjanu.

Največ hotelov v Portorožu ima sicer družba Istrabenz Turizem, še ena nasedla zgodba tranzicije, ko se je turističnega mogotca želel igrati Igor Bavčar. Družba, ki ima v lasti 6 portoroških hotelov, 11 restavracij, dve plaži in portoroške terme, je trenutno v lasti DUTB. Terme Čatež je olastninil v aferi glupi davki znani tajkun Bojan Petan.

Večina drugih največjih hotelov pri nas je v lasti tujcev. Portoroški hotel Palace je v lasti srbskega tajkuna Miodraga Kostića, ki je lastnik tudi Gorenjske Banke, edini ljubljanski petzvezdični hotel Intercontinental je zgradil srbski tajkun Miroslav Mišković. Več kot polovico hotelov v Rogaški Slatini je v rokah ruskih lastnikov. Nekaj turističnih namestitev je tudi v rokah Avstrijcev in Italijanov.

[caption id="attachment_337059" align="alignnone" width="640"] Foto: Kozjansko.info[/caption]

Medtem ko so denimo v Rogaški Slatini zelo zadovoljni nad množico ruskih gostov, ki jih v omenjeno zdravilišče privabljajo ruski lastniki hotelov, so izkušnje s hrvaškimi lastniki v Portorožu (Hotel Metropol) in madžarskimi (Terme Lendava) tudi izrazito negativni.

Slovenske zgodbe o uspehu

Najzanimivejše pa so lokalne zgodbe, ki jih pišejo domači hotelirji. Med njimi je vredno izpostaviti zgodbo kripto milijonarja Damiana Merlaka, ki je pred kratkim kupil štiri hotele v Bohinju. Hotel Bohinj v Ribčevem Lazu že vabi z moderno podobo, medtem ko hotela Zlatorog in Vogel še čakata prenovo. Posebno zgodbo prinaša tudi Grand hotel v Kopru, ki ga je prenovil lastnik Aleš Piščanec. Prenovljen je vrata pred petimi leti odprl tudi hotel Jama v Postojni v lasti Marjana Batagelja.

[caption id="attachment_337060" align="alignnone" width="1000"] Hotel Bohinj, Ribčev Laz, Foto: Booking.com[/caption]