Katoliška cerkev v Sloveniji in denar: davkoplačevalcem odvzema ali daje?

Uredništvo

10. 1. 2017 ob 21:10
3 komentarjev

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

Denar in Cerkev - dvojec, ki je večkrat trn v peti proti cerkvi nastrojenim posameznikom in skupnostim. A dejstvo je, da vsakršna dejavnost, tako tudi cerkvena, potrebuje sredstva.

Katoliška Cerkev jih v največji meri prejeme od darov vernikov, namenjenih financiranju bogoslužja, verouka, vzdrževanju duhovnikov, cerkvenih objektov, sakralne kulturne dediščine in drugim materialnim stroškom.

Obenem RKC prejeme tudi državna sredstva, a v primerjavi z drugimi evropskimi državami v Sloveniji zanemarljivo malo.

Zmotno je tudi prepričanje, da RKC ne plačuje davkov. Pri svoji dejavnosti namreč plačuje 6 različnih davkov, samo pri obnovah kulturnih spomenikov pa v državno malho preko DDV prispeva več denarja, kot ga dobi za njihovo vzdrževanje.

Prihodki: darovi vernikov, kandidiranje na razpisih, finančna pomoč za plačilo socialnih prispevkov, donacije 0,5 % dohodnine, pridobitni prihodki (prodaje, najemi ...)

Glavni finančni steber slovenskih škofij, župnij, samostanov, redovnih skupnosti in drugih samostojnih pravnih oseb znotraj RKC na Slovenskem so darovi vernikov.

Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji višine teh prejemkov ne navaja, kot tudi ne prihodkov od gospodarske dejavnosti in skupne vsote vseh prihodkov.

Delno je to razumljivo zaradi dejstva, da vsaka od približno 800 pravnih oseb (škofije, župnije, samostani, redovne skupnosti) vodi finance samostojno.

Država verske dejavnosti Katoliške cerkve ne financira kot je to običajno v številnih evropskih državah (npr. v Belgiji, Češki, Litvi, Nemčiji, Madžarski, Poljski in Slovaški).

V Sloveniji sofinancira samo tiste dejavnosti, ki so določene kot družbeno in splošno koristne (npr. vzdrževanje in obnovo sakralne kulturne dediščine nacionalnega pomena, karitativno dejavnost in socialno pomoč, arhive, šolstvo ipd.). Cerkev večino teh sredstev prejme s kandidiranjem na javnih razpisih.

Drug del je namenska finančna državna pomoč za plačilo prispevkov verskim uslužbencem. Ta je leta 2015 za plačilo socialnih prispevkov za 817 oseb znašala 1.598.377,83 evra.

Za primerjavo: Socialne prispevke država denimo plačuje tudi 1758 delavcem v kulturi, za kar je šlo v letu 2016 6,6 milijona evrov.

Od donacije 0,5 % dohodnine so društva, organizacije in redovne skupnosti Katoliške cerkve istega leta od 35.957 donatorjev prejele 289.871,23 evrov.

Odhodki: financiranje verske dejavnosti, materialni stroški, obnove, davki in prispevki ...

Cerkvene ustanove kot pravne osebe zasebnega prava plačujejo davek od vseh stavbnih zemljišč (razen za cerkve), davek od dohodkov pravnih oseb za pridobitne prihodke (prodaje, najemnine, obresti …), davek ob prodaji nepremičnin, prispevek za vzdrževanje gozdnih cest (lastniki gozdov), davek pri nakupih opreme, od obnove nepremičnin, tudi cerkva itd. in druge prispevke.

S plačevanjem davkov in prispevkov Cerkev plača vsaj desetkrat več, kot država nameni za sofinanciranje prispevkov verskih uslužbencev, pišejo v Letnem poročilu.

Cerkvene pravne osebe so v Sloveniji lastnice več kot 80 % kulturnih spomenikov, država pa jim za njihovo vzdrževanje in obnovo namenja le ok. 20 % sredstev od deleža, ki ga sicer daje v te namene. Poleg tega cerkvenopravne osebe ob obnovah kulturnih spomenikov plačajo višji DDV, kot jim država nameni pomoči za njihovo vzdrževanje.

Obdavčeni niso zgolj darovi vernikov in drugi nepridobitni dohodki.

Po financiranju verskih skupnosti Slovenija na repu evropskih držav

Mednarodne raziskave sofinanciranja verskih skupnosti s strani države so pokazale, da je Slovenija po višini proračunskih sredstev, namenjenih za verske skupnosti, s 5,8 EUR na prebivalca na dnu lestvice primerljivih evropskih držav.

V Nemčiji država z zbranim cerkvenim davkom nameni 200-krat večji delež sofinanciranja na prebivalca kot v Sloveniji, v Avstriji 85-krat večji in na Hrvaškem 12-krat večji delež, absolutni rekorderji pa so Skandinavci.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Video - Jan Macarol: "Električni avtomobili redko gorijo, ko pa gorijo, gorijo drugače, zato jih je težje pogasiti"

21. 12. 2024

Slovenski škofje so izrazili skrb ob treh zakonodajnih predlogih

14. 01. 2025

Veliki dobički dobaviteljev v javnem zdravstvu

14. 01. 2025

3 komentarjev

Rajko Podgoršek

12. 01. 2017 23:49:37 0 Odgovori

Dober članek in zanimiva razprava. Prilagam nekaj kratkih opažanj:

1. Zadeva z Zvonovi je bila slabo zastavljena vmes je prišel pohlep a tu je bistvena razlika z udbomafijo: Cerkev je želela z gospodarsko okrepitvijo financirati sovje izobraževalne in socialne programe za dobro naroda, za dobro slovenstva. Post tranzicijske strukture iz bivšega režima so z menedžerskimi odkupi želele obvladovati denarni tok v firmah za dobro bivšega režima in ne za dobro naroda in države Slovenije.
2. Mislim, da morajo duhovniki in škofje bolj neustrašno voditi cerkev. Zgled naj jim bo mučeniški škof Vovk, ostali mučeniki med duhovniki kot je bil npr. Filip Terčelj. Navsezadnje je z njimi in z nami Kristus - ne vem zakaj ta strah? Povedati morajo kaj terjajo: da imamo isto pozicijo kot katoliki v tujini in da se naš pomen v narodu upošteva - navsezadnje nas je vsaj polovica. Verniki pa moramo od klera zahtevati, da gospodarske zadeve prepusti laikom da se tako izognemo novim aferam ala MB škofija in da kler bolj odprto komunicira z nami, ne pa tako kot do sedaj, ko potekajo neki dokaj cenzurirani kanali preko Družine in nekaterih medijev.
3. Organizacija župnij bo morala biti bolj ekonomična in tu bo potrebno posvetovanje z župnijskimi sveti kako združenim župnijam vdahniti novo življenje. Tematike kot je osamljenost duhovnikov so resne in se jih je potrebno lotiti bolj odprto. hkrati je tu prostor za različne ideje, kako župnišča narediti bolj polna živahna: poznamo primere mladih parov, ki so se začasno vselili v župnišče, v podstrešno sobico, stanovanje, recimo. Opcije so za močnejše socialne dejavnosti.
4. Sam katoliškim inštitucijam zaupam bolj kot javnim in rade volje dajem v puš'co, za Karitas, za klic dobrote, za katoliške medije (doma kupimo Družino, Ognjišče, dali smo za Domovino). Zahtevati moramo, da je naša demokratična pravica da podpiramo lastne narodne strukture. In da dvojnega harača ne sprejemamo: obvezni davki namenjeni pristranskim medijem in šolstvu ter Cerkvi sovražni civilni družbi (Borci, Mirovni inštitut) in nameni ekstra obdavčitve Cerkvenega občestva. Katoliki imamo pravico do lastnih izobraževalni, socialnih inštitucij. Kot je to povsod v razvitem svetu.
5. Katoliške inštitucije morajo temeljiti bolj na prostovoljnosti, tudi na zadružništvu, alternativnih oblikah angažiranja. Recimo mediji. Radio Ognjišče deluje skromno a predano s svojo mrežo in kakovostnim programom - delali so skromno dolgoročno in jim je uspelo. Poznam še dober primer Exodus TV - Cerkev je dolga leta hotela svojo katoliško televizijo. Vemo, da so se tu izjalovili poizkusi s TV3 (tu je bilo nato kar nekaj škodoželjnih in posmehljivih komentarjev). No, Exodus TV je počasi uspel, imajo baje kar lep doseg, ponudniki spletne televizije so jih vključili v programske sheme, delujejo z minimalnim številom zaposlenih in počasi dvigujejo kvaliteto programa od leta 2008. Nič se ne naredi na hitro. Tudi Iskreni.net in Domovina rasteta počasi ;) .
6. Cerkev mora dopustiti bolj svoboden razvoj katoliške civilne družbe. V tem poročilu je omenjenih veliko katoliških organizacij, ki formalnopravno niso vezane na Cerkev. So pa katoliške. Ampak imajo lasten položaj in avtonomijo. V tej smeri je potrebno nadaljevati, Cerkev pa je tu kot duhovni voditelj..
7. Socialna dimenzija Cerkve je pomembna saj tu lahko dokaže, da je za narodovo socialo veliko boljša kot socialistični ukrepi. Te dimenzije se ne sme pozabiti in številne organizacije in društva (Karitas, komune, zavodi za življenje, družino, Anin sklad) moramo podpirati naprej, da delovanje še razširijo in poglobijo. Obuditi je potrebno idejo zadružništva, ki je na Slovenskem izvorno katoliška, Krekova.
Tudi sam zelo rad pomagam v tej smeri in zato se recimo pomena zavoda Iskreni.net zelo zavedam. Upam ,da se bo tega zavedal tudi kler in kritike iz strani teh organizacij sprejel dobronamerno.

PeterX2

11. 01. 2017 18:18:16 0 Odgovori

"V Nemčiji država z zbranim cerkvenim davkom nameni 200-krat večji delež sofinanciranja na prebivalca kot v Sloveniji, v Avstriji 85-krat večji in na Hrvaškem 12-krat večji delež, absolutni rekorderji pa so Skandinavci."
Glede na graf je znesek 27-krat več za Nemčijo in malo manj kot 4-krat za Hrvaško. Napaka?

drugače zanimiv članek. Manjka tudi podatek kaj cerkev z denarjem naredi v nemčiji, hrvaškem, finskem in pri nas...

Nejc Škoberne

12. 01. 2017 09:12:17 0

Vaše opozorilo je tehtno. Ti odstotki so se nanašali na drugo številko, navedeno v letnem poročilu RKC in sicer: "Državni delež sofinanciranja verskih skupnosti je v Sloveniji 0,8 EUR na posameznega člana naše verske skupnosti (absolutna vrednost državnega sofinanciranja vseh verskih skupnosti na prebivalca znaša 5,81 EUR)." Ta številka v članek ni vključena, ker ni zadovoljivo pojasnjeno od kod takšna razlika - številka državnih sredstev na vernika bi morala po logiki biti višja kot številka državnih sredstev na prebivalca. Del o tem, kolikokrat več sredstev namenijo Nemčija, Hrvaška in ostale države, pa se nanaša na teh 0,8 EUR.