Katero sodobno orožje Zahoda bi Ukrajina potrebovala, da bi premagala Rusijo

Rok Frelih

Ameriški oborožitveni sistem HIMARS v bojni uporabi v Ukrajini (foto: Profimedia.si)
POSLUŠAJ ČLANEK
Možnosti za končanje ruske agresije na Ukrajino na miren način (pa tudi za deeskalacijo konflikta) so glede na klimo v mednarodni politiki zelo majhne. Predvsem ukrajinska stran s svojimi zavezniki trenutno edino opcijo za končanje konflikta vidi v vojaški zmagi, ki bi pomenila poraz in odhod ruskih okupatorskih sil z ozemlja suverene in mednarodno priznane Ukrajine.

A pot do končne zmage ne bo lahka, saj se napadena država kljub izdatni pomoči Zahoda sooča s prenekatero težavo, ki upočasnjuje sicer uspešno delovanje ukrajinskih sil na bojišču ter preprečuje hitro in odločno osvoboditev Ukrajine.

Tu govorimo predvsem o pomanjkanju nekaterih ključnih oborožitvenih sistemov (oklep, zračna obramba) ter težavah ob usposabljanju ukrajinskih posadk, na drugi strani pa so prisotne tudi povsem birokratske ovire.

A kljub temu Ukrajina prihaja do vse sodobnejše tehnologije in krepi se celo upanje, da bo dobila "prepovedano" orožje.

O osnovnih težavah Ukrajincev v preteklosti smo že pisali. Od tedaj je branilcem v svoje sile uspelo integrirati večje število sistemov, kot so havbice ter raketni sistemi HIMARS, s katerimi so stanje na bojišču prevesili v svoj prid. Kljub temu pa še vedno velja stališče ukrajinskih oblasti, da bi za uspešno osvoboditev države potrebovali okoli 1.000 havbic in 300 HIMARS-ov. Ob tem se govori tudi o potrebnih 500 tankih.

Ameriški raketni sistem HIMARS (zajem slike Youtube)

Ukrajinske težave: dolga usposabljanja in dobavni roki


A zdi se, da Zahod takšne količine sistemov, za katere prosi Ukrajina, v doglednem času ne bo dobavil. Kot je za portal Grid že pred časom pojasnjeval nekdanji ameriški polkovnik Mark Cancian, razlogi za to tičijo v dolgotrajnem usposabljanju in zapletenem vzdrževanju sodobnih sistemov. "Problem je v ukrajinski sposobnosti absorbcije opreme," meni in nadaljuje: "Če ZDA želijo svojo topniško baterijo pretvoriti v raketno, tak postopek traja več mesecev, da se ljudje usposobijo za uporabo novih sistemov ter da je preskrba zagotovljena. Ukrajinci to želijo v nekaj tednih," pove. "Da jim ne pošljemo več opreme, ne pomeni, da jih stradamo, temveč da je ne morejo absorbirati."

Obenem meni, da se operaterje sicer da usposobiti v nekaj tednih, medtem ko to ne velja za vzdrževalce, predvsem ob veliki raznolikosti oborožitvenih sistemov iz različnih držav, ki so se znašli na ukrajinskem bojišču.

Druga težava nastopi, ko Ukrajina sama kupuje določene sisteme: če država sklene pogodbo s proizvajalcem za npr. nakup protimornariškega sistema Harpoon, lahko izdelava traja več mesecev, lahko govorimo tudi o letih, je jasen Cancian. Glede na dejstvo, da se nezanemarljiv del obstreljevanja ukrajinskega ozemlja izvede s plovili, bi bila večja količina tovrstnih sistemov za Ukrajince nujno potrebna, a glede na trenutno stanje jih v kratkem ne morejo pričakovati.


ZDA hranijo orožje zase


Velik problem predstavljajo tudi sorazmerno majhne količine obstoječih oborožitvenih sistemov. Pisali smo že, da ima Evropa kljub visoki tehnologiji omejene kapacitete izdelave, že dalj časa pa na začudenje več strokovnjakov podobno velja tudi za ZDA. "Svojo obrambno industrijo moramo spraviti v vojno stanje, a ne vidim nobenega znaka, da smo jo," je za CNBC pred časom na to temo povedal Dave Des Roches, profesor na U.S. National Defense University.

Poglejmo konkreten primer: eno najpomembnejših orožij za Ukrajince je protioklepni raketomet Javelin, katerih podjetje Raytheon letno proizvede okoli 800. ZDA so jih Ukrajini glede na podatke inštituta CSIS dobavile okoli 8.500, torej proizvodnjo količino celega desetletja. Kljub temu, da je Pentagon zagotovil stotine milijonov dolarjev za nove Javeline, pa se je zataknilo pri dobavi potrebnih računalniških čipov in kemikalij, zato je izdelava še vedno omejena.

[caption id="attachment_374905" align="aligncenter" width="800"] Ameriški protioklepni raketomet Javelin (vir slike: obramba.si)[/caption]

Na drugi strani Cancian meni, da bi ob nezadostni proizvodnji z izdatnejšimi dobavami npr. prej omenjenih havbic kalibra 155 mm ZDA posegle v zaloge, namenjene lastnim potrebam: "Menim, da obstajajo številni sistemi, za katere se je obrambno ministrstvo odločilo, da jih noče več dobavljati Ukrajini."

Temu botruje dejstvo, da želijo ZDA imeti zadostno popolnjen arzenal za morebitne lastne vojaške dejavnosti, predvsem v smislu operacij v Aziji. Des Roches dodaja, da to pomeni, da bi se morali Ukrajinci do nadaljnjega v večji meri zadovoljiti s starejšimi 105 mm havbicami krajšega dometa, kar v pretežno artilerijski vojni, kot je pričujoča, pomeni zmanjšano bojno moč.

Bo Ukrajina po patriotih dobila tudi "prepovedano orožje"?


Rusija veliko upanje za uspeh svoje agresije polaga v uničevanje ukrajinske civilne infrastrukture z raketnimi napadi, zato je trenutno najaktualnejše vprašanje zagotavljanje zračne obrambe, konkretneje, vzpostavitev protizračnega ščita.

Kljub (glede na majhne zmogljivosti) precejšnjim uspehom ukrajinske zračne obrambe lahko škoda, ki jo Rusija povzroča napadeni državi, dolgoročno postane nevzdržna, zato Ukrajina potrebuje krepitev tovrstnih kapacitet. Kot v svojem nedavnem poročilu navaja britanski inštitut RUSI, se pojavljajo težave z dobavo streliva za protizračne sisteme, kratkoročno pa Ukrajina potrebuje več prenosnih protizračnih raketometov (npr. Stinger) ter samovoznih protiletalskih sistemov, kot so nemški Gepard in Lv Kv 90 ali celo Skyranger, katerih kombinacija se je po navedbah inštituta izkazala za učinkovito. Prav tako je z odliko ocenjen nemški IRIS-T kratkega dosega (do 25 km), a Ukrajinci so bodo morali zadovoljiti z le tremi tovrstnimi sistemi.

[caption id="attachment_374907" align="aligncenter" width="640"] Nemški infrardeči raketni sistem tipa zrak-zrak kratkega do srednjega dosega (foto: Wikipedia)[/caption]

Pred dnevi pa je odjeknila novica, da bo Ukrajina po več mesecih zavračanja dobila ameriške protizračne sisteme Patriot. Američane so po navedbah CNN za nekaj dni prehiteli Nemci, ki bodo prav tako prispevali že drugi tovrstni sistem iz lastnih zalog (Američani po navedbah zahodnih medijev pošiljajo eno baterijo).

Razloge, zakaj ZDA patriotov niso dobavile že prej, gre iskati predvsem v političnih posledicah njihove morebitne uporabe; tako so Rusi tudi včeraj Zahod posvarili pred "nepredvidenimi posledicami".

A tudi integracija patriotov bo dolgotrajna: z eno baterijo upravlja 90 do 100 pripadnikov, ki se bodo v kratkem začeli usposabljati v ZDA, kar pa bo trajalo več mesecev. A kot je za CNN povedal poznavalec Mark Hertling, uvedba patriotov ne bo bistveno spremenila poteka vojne, saj imajo ti sorazmerno majhen doseg (do 150 km) in dobavljene kapacitete lahko pokrijejo le majhen del Ukrajine.

Kljub temu pa uvedba patriotov predstavlja svojevrsten mejnik v smislu tehnologije, dostopne Ukrajini. Po patriotih se slednji po besedah zunanjega ministra Dmitra Kulebe nadejajo dobave balističnega raketnega sistema ATACMS. Gre za sistem, podoben HIMARS-u, le z večjim učinkom in dosegom (do 300 km).



Ta sistem je sedaj veljal za Ukrajincem "prepovedanega", saj je bilo v ZDA prisotno prepričanje, da bi po eni strani Ukrajinci z njimi napadali cilje v Rusiji, Rusija pa bi se posledično poslužila nesorazmernih povračilnih ukrepov. Razlogi so bili tako kot pri patriotih politične narave. Ni znano, ali bodo sistemi ATACMS dejansko prispeli v Ukrajino, a dejstvo je, da si ukrajinska diplomacija za to prizadeva.

Mednarodni pritisk na Nemčijo


V zadnjem času se mnogo govori o dobavi sodobnih tankov nemške, ameriške in britanske izdelave. Tudi tu se je pojavila kopica ovir, tako izvedbene kot tudi administrativno-politične narave. Osnovna težava je, da je tank klasificiran kot ofenzivno orožje. Kako torej dati Ukrajincem nekaj, kar uradno služi napadu, če pa se ti branijo? Kakšni so lahko ruski povračilni ukrepi?

Kot je konec prejšnjega leta za Forbes predvideval analitik Craig Hooper, bi bilo potrebno Natove starejše tanke prekvalificirati v defenzivno orožje (takšni naj bi bili tudi tanki, ki so jih dobavile nekdanje države vzhodnega bloka, vključno s Slovenijo). Ob tem je bilo med članicami zavezništva nemalo strahu in zmede, pojavilo pa se je vprašanje, kdo in kaj lahko sploh dobavi.

Kot edini državi, ki bi lahko z obstoječimi zalogami in proizvodnjo zadostili potrebam, sta se izkazali ZDA in Nemčija; slednja mora dovoliti dobavo Ukrajini iz drugih držav, ki njene tanke posedujejo. Prvi so se opogumili Poljaki in obljubili dobavo štirinajstih tankov Leopard 2 nemške izdelave.

https://twitter.com/CasualArtyFan/status/1613177244830015492

Predvsem Poljska in Francija pritiskata na Nemčijo, naj Ukrajini zagotovi zadostno število Leopardov (teh je po Evropi na voljo preko 1.000), medtem ko Britanci zadržano nameravajo poslati 20 svojih tankov Challenger 2. Glede na to, da Britanija razpolaga z le 229 tanki, gre po ocenah analitikov bolj ali manj za pritisk na Nemčijo, saj si Britanija večje dobave ne more privoščiti.



Tudi z vidika standardizacije se trenutno stanje nagiba k Leopardu: ideja namreč je, da Ukrajina prevzame sistem enega tanka s standardiziranim usposabljanjem in vzdrževanjem. A kakorkoli že, pot do množične uporabe je dolga. Kot je dejal nekdanji polkovnik Cancian: "Popolnoma razumem prošnje za več opreme. A tanki in letala so zelo zapleteni. Če jim pošljemo 500 tankov, kar jim lahko, bodo stali in rjaveli na parkiriščih, dokler ne bodo imeli sistema, kako z njimi upravljati."

Glede na to, da večina analitikov pričakuje rusko ofenzivo večjega obsega bodisi ob obletnici začetka agresije bodisi v začetku pomladi, bi bilo v interesu branilcev, da se takšen sistem čimprej vzpostavi.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30