Kako se kujejo šampioni kot je Peter Prevc

Bratje Prevc (vir foto: www.iskreni.net)
POSLUŠAJ ČLANEK
Ko sem danes brskala po internetu in iskala članke o Petru, sem naletela na marsikaj. Bila sem vesela, ko sem opazila, da je postal fant iz sosednje, Selške doline junak domala za vse Slovence.  Saj veste, kako pravijo za skakalce: ne nese jih ne na levo in ne na desno, le naravnost!

Sem in tja se med komentarji najde tudi kakšna bodeča Neža, češ, kaj ga bomo hvalili, saj se mu uspeh splača! Skomignem z rameni, tako in tako vemo, da smo ljudje vseh sort in tudi takšni, ki so rahlo nevoščljivi, imajo pravico ziniti, kar jim leži na srcu.

Grenak in lepljiv cmok pa se je vseeno zagozdil v grlu med ogledom ponedeljkovih Odmevov. V oči in ušesa mi je padel Aleksander  Zadel, ki je - tako je bilo videti – zelo nestrpno čakal, da vesoljnemu svetu oznani, da je on nekaj posebnega, saj Planico in tekmovalce tlači zgolj in samo v ''športni predal'', ker res ne gre, da bi mu pripisal tudi čustveni naboj, bognedaj celo kaj narodno zavednega in domovinskega. Nakar še doda, da so skakalci dobro natrenirani že zato, da se znajo vljudno in spodobno obnašati pred kamerami, kajti denar, ki jim ga dajejo sponzorji, je dragocen. Dečko dragi, a sem te prav slišala?!?

Učimo se Zdravljico


O Petru in o Planici razmišljam zelo drugače kot on, zato dopuščam teoretično možnost, da je imel gospod Zadel v mislih kakšnega drugega Prevca in kakšno drugo Planico.

Te dni se mnogi sprašujejo, iz kakšnega testa mora biti športnik, ki zmaguje. Tudi strokovnjaki so si edini, da ''geni'' in trening ne zadoščata.

Če ne bi bilo Petra, kdo ve, kdaj bi naučila vnuke peti Zdravljico. V minulih mesecih ni bilo lepšega, kot so bili trenutki, ko je stal na zmagovalnem odru, mi pa smo se, z desnico na srčni strani, skupaj z njim veselili zmag.

Všeč mi je, ker Peter ne dela problemov niti takrat, ko novinarji in tudi navijači od njega pričakujejo rekorde in čudežne, nečloveške, sanjske, nezemeljske podvige. Vse skupaj sprejema kot del šova, ki je za vrhunskega športnika nekakšno ''nujno zlo'', on pa ga obvlada strpno, vseeno pa zna marsikaj povedati tudi med vrsticami. Za mladega človeka je zares neverjetno zrel!

A kako doseči to vrhunsko, tudi osebnostno zrelost?
Peter pogosto govori o redu, disciplini, o organizaciji časa. Ob teh besedah se spomnim na fante in punce iz slovenske vsakdanjosti, ki se malo pred kosilom naveličano in čemerno skobacajo iz postelje, jezni na ves svet, zlasti na mamo, ker jim, preden je odhitela v  službo, ni pustila zajtrka na mizi.

Recept za kovanje šampionov


Kako naj se mlade, ki želijo dosegati vrhunske rezultate ne le v športu- tudi sicer- vzgaja in pripravlja na življenje? Je družina, v kateri odraščajo, res bistvenega pomena? Sta Petra ''ustvarila'' Goran Janus in Jani Grilc in ostali iz ekipe?

Namreč: ob množici permisivno vzgojene mladeži, se mi včasih zdi, da je vzgoja vrhunskosti skoraj ''misija nemogoče''.

O Petru in o družini Prevčevih še največ pove intervju, ki je bil objavljen na internetni strani www.iskreni.net. Ko ga prebiram, me - malo za šalo, malo za res – prešine, da imajo še srečo, da njihovi fantje in dekle odraščajo v času, ko najnovejša novela o preprečevanju nasilja v družini še ni sprejeta. Kdo ve, kakšno modro in tehtno bi stuhtali različnih sort strokovnjaki, ko bi slišali, da sta ata in mama Prevčeva otroke včasih tudi priganjala k delu.

Ne bom pozabila nekega poletja, na taborjenju. V skupini osnovnošolcev je bil tudi deček, doma izpod Blegoša, ki je zvečer, ob tabornem ognju veselo pripovedoval o kravah in teličkih pa tudi o tem, kako gre v štalo skupaj z očetom, in to že zarana, prej, preden pride ponj šolski kombi. Ena od študentk, ki je bedela nad otroki, je bila zgrožena. ''Starše bi bilo treba prijaviti zaradi nasilja nad fantom!''je bila prepričana in ni manjkalo veliko, pa bi to tudi storila.

Petrove delovne navade so mu pri skakalnem športu zelo prav prišle. To mu rada verjamem. A zato, da se Janezek nauči, ter potem tudi zna, je pomembna avtoriteta očeta in matere! Vsakega z ene strani.

Peter pogosto govori o redu, disciplini, o organizaciji časa. Ob teh besedah se spomnim na fante in punce iz slovenske vsakdanjosti, ki se malo pred kosilom naveličano in čemerno skobacajo iz postelje, jezni na ves svet, zlasti na mamo, ker jim, preden je odhitela v  službo, ni pustila zajtrka na mizi.

S Petrovo mamo razmišljava enako: tudi meni je družina zelo pomembna. Kadarkoli se pogovarjam z mladimi, jim to večkrat povem. Dom mora biti zmeraj zatočišče, dišati pa mora po ljubezni, povezanosti, razumevanju, tudi po kurji juhici.
O, ja, Peter Prevc je junak! Za morebitne neuspehe ne išče zunanjih vzrokov in to je ena od njegovih najpomembnejših odlik.

Že od majhnih nog so Prevčevi svojih pet otrok vzgajali v poštenosti, marljivosti, delavnosti in vztrajnosti. Nič, kar so dosegli, ni padlo izpod neba. Peter je bil mlajšim za zgled, zato je razumljivo, da so šli trije po njegovi sledi.

Prepričana sem, da se ne motim, če zapišem, da so se doma veliko pogovarjali tako o vzponih kot  tudi o padcih. Ti, slednji, so lahko zlasti v slovenskem okolju, ko zmagovalci padejo na kolena in posledično v nemilost, zelo kruti in boleči.

O, ja, Peter Prevc je junak! Za morebitne neuspehe ne išče zunanjih vzrokov in to je ena od njegovih najpomembnejših odlik. Je lastnost, ki je številni Slovenci nimajo, saj za svoje neuspehe raje iščejo razloge zunaj sebe. Ko človek dojame, da je sam odgovoren za vse, kar se mu v življenju zgodi, je vse drugače.

Planica kot praznik vrednot


Kljub vsemu, kar je v Odmevih natresel gospod Zadel, moram ob koncu poudariti, da je bila letošnja Planica – tokrat še bolj kot prejšnja leta -  praznik vrednot, ki nam bodo v nič kaj rožnatih trenutkih današnjega Bruslja še kako dobrodošli. Držite me za besedo!

In ne nazadnje: mar ni Planica izjemno pomembna tudi zato, ker smo z njo ob pomoči skakalcev, njihovih trenerjev, organizatorjev, obiskovalcev in lepega, sončnega vremena  na tisoč načinov dokazali, da se marsikaj da, če se le hoče?

Preberite še intervju z družino Prevc, objavljenem na Iskreni.net februarja 2015: Otroci naj vedo, da jih dom vedno čaka, četudi se jim kaj zalomi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike