Računsko sodišče: javna naročila mimo pravil, sporna tudi izplačila zunanjim izvajalcem

Računsko sodišče je Centru Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (CPI), ki ima ključno vlogo pri razvoju poklicnega in strokovnega izobraževanja v Sloveniji, izreklo mnenje s pridržkom o delu poslovanja za leto 2024, torej v času vlade Roberta Goloba. Revizorji so ugotovili več nepravilnosti pri javnem naročanju, sklepanju pogodb z zunanjimi izvajalci in upravljanju premoženja, vendar so ocenili, da je center pomanjkljivosti med samim revizijskim postopkom odpravil. Zato mu ni bilo treba pripraviti posebnega odzivnega poročila.

Čeprav ne gre za najstrožjo obliko negativnega mnenja, ugotovitve razkrivajo vrsto kršitev pravil, ki bi jih morala javna ustanova, financirana z davkoplačevalskim denarjem, dosledno spoštovati.

Revizorji so ugotovili več nepravilnosti pri javnem naročanju, sklepanju pogodb z zunanjimi izvajalci in upravljanju premoženja, vendar so ocenili, da je center pomanjkljivosti med samim revizijskim postopkom odpravil.

Skoraj 80 tisoč evrov poslov mimo predpisanih postopkov

Najresnejša ugotovitev revizije se nanaša na javno naročanje. Računsko sodišče je ugotovilo, da center pri nabavi promocijskega materiala, računalniške opreme in prenovi informacijskega sistema v skupni vrednosti 78.821 evrov ni izbral izvajalcev po postopkih, ki jih predpisuje zakon o javnem naročanju.

Prav tako po predpisanih postopkih niso bili izbrani zunanji izvajalci za delo na projektu Modernizacija izobraževanja. Takšne ugotovitve so posebej občutljive, saj je namen zakonodaje o javnem naročanju zagotavljanje transparentne porabe javnega denarja, enakih možnosti ponudnikom ter preprečevanje favoriziranja posameznih izvajalcev.

Strokovnjaki za javne finance pogosto opozarjajo, da javno naročanje ni zgolj birokratska formalnost, temveč eden ključnih mehanizmov za preprečevanje korupcijskih tveganj in zagotavljanje gospodarne porabe proračunskih sredstev.

Pomanjkljivo pripravljeni razpisi

Revizorji so ugotovili nepravilnosti tudi pri postopkih, ki so bili sicer že izvedeni.

Pri naročilu opreme v vrednosti 7.313 evrov center ni ustrezno opredelil vseh tehničnih specifikacij, pri storitvah v vrednosti skoraj 60 tisoč evrov pa predmet naročila ni bil dovolj jasno določen. Poleg tega merila niso omogočala učinkovitega in transparentnega preverjanja ponudb, kar bi lahko vplivalo na enakopravno obravnavo ponudnikov.

Dodatno je Računsko sodišče ugotovilo, da pri razvoju in vzdrževanju aplikacije v vrednosti 24.400 evrov razpisna dokumentacija ni bila pripravljena v skladu z notranjimi pravili centra.

Takšne pomanjkljivosti sicer ne pomenijo nujno oškodovanja javnih sredstev, vendar zmanjšujejo preglednost postopkov in zaupanje javnosti v njihovo pravilnost.

Revizorji so ugotovili nepravilnosti tudi pri postopkih, ki so bili izvedeni.

Previsoka izplačila zunanjim sodelavcem

Med ugotovljenimi nepravilnostmi so tudi izplačila na podlagi pogodb civilnega prava.

Center je zunanjim izvajalcem izplačal najmanj 320 evrov več, kot bi smel, saj pri obračunu ni dosledno upošteval veljavnega cenika oziroma vrste opravljenega dela.

Revizorji opozarjajo na načelno vprašanje spoštovanja pravil pri porabi javnih sredstev. Pri javnih ustanovah namreč ni pomembna le vrednost, v kateri so ocenjene nepravilnosti, temveč tudi doslednost pri izvajanju notranjih kontrol.

Pri javnih ustanovah je pomembna doslednost pri izvajanju notranjih kontrol.

Plačana kosila brez ustrezne pravne podlage

Računsko sodišče je opozorilo še na dogodek v okviru projekta Modernizacija izobraževanja.

Udeležencem konference so bila plačana kosila, čeprav za takšno porabo ni bilo ustrezne podlage v pogodbi o sofinanciranju projekta.

Tudi v tem primeru ne gre za visok finančni znesek, vendar revizorji dosledno poudarjajo, da morajo biti evropska in proračunska sredstva porabljena strogo v skladu z namenom, za katerega so bila odobrena.

Težave tudi pri upravljanju premoženja

Nepravilnosti so bile ugotovljene tudi pri odpisu osnovnih sredstev.

O načinu odpisa ni odločal pristojni organ, kot to zahteva zakon o računovodstvu.

Gre za področje, ki običajno ne pritegne velike pozornosti javnosti, vendar predstavlja pomemben del odgovornega upravljanja državnega premoženja. Prav zaradi takšnih postopkov je mogoče zagotoviti sledljivost in transparentnost ravnanja z opremo ter drugimi sredstvi, ki jih financirajo davkoplačevalci.

Nepravilnosti odpravljene že med revizijo

Kljub ugotovljenim pomanjkljivostim je Računsko sodišče ocenilo, da je vodstvo centra med samim revizijskim postopkom sprejelo ustrezne popravljalne ukrepe in odpravilo ugotovljene nepravilnosti. Zato mu ni naložilo priprave odzivnega poročila, kar je v praksi pomemben signal, da ugotovljene kršitve niso bile sistemsko prikrivane oziroma ignorirane.

Kljub temu primer ponovno odpira vprašanje kakovosti notranjih kontrol v javnem sektorju. Slovenija namreč vsako leto za delovanje različnih javnih zavodov nameni več sto milijonov evrov, zato so preglednost, zakonitost in odgovornost pri porabi javnega denarja ključni elementi zaupanja državljanov v državne institucije.

Revizija Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje tako ni razkrila velikih finančnih afer, je pa pokazala, kako hitro lahko tudi na videz manjše nepravilnosti vodi do mnenja s pridržkom in opozorila, da pravila javnega upravljanja obstajajo z razlogom.

Primer ponovno odpira vprašanje kakovosti notranjih kontrol v javnem sektorju.