Evropa zapira vrata migracijam

V mesecu maju je Evropski komisar za notranje zadeve in migracije Magnus Brunner sporočil, da je unija pospešila deportacije, uvedla nove nadzorne ukrepe pri mejnih kontrolah in ukrepe, ki identificirajo varnostne grožnje. EU je sicer prisluhnila ameriškim kritikam glede migracij, najbolj pa so na odločitve vplivale nacionalni pritiski držav članic v Evropi. Brunner je še dejal, da pred desetimi leti Evropa ni imela v veljavi sistema, ki bi lahko pritisnil zavoro na masovne migracije, v letošnjem letu pa se je to spremenilo.

Ukrepi Evropske unije – trije stebri

Eden izmed primarnih ukrepov je ustavitev migracij že v državi, iz katere migranti prihajajo, kar bo urejala evropska migracijska diplomacija. Drugi steber je aktivno preprečevanje tihotapstva z bojem proti kriminalnim združbam, ki so glavni krivec transporta migrantov v Evropo. Kriminalne združbe so povezane ali so celo del terorističnih organizacij, zato bo treba vključiti tudi obveščevalne agencije in represivne organe. Tretji steber pa je ojačitev obmejnih kontrol na vseh periferijah Evropske unije, vključno s Frontexom.

Po novem bodo prosilci za azil natančno preverjeni, tukaj gre za varnostno preverjanje, kar je pomembno zaradi pretekle kriminalitete in morebitnih povezav s terorizmom. Poleg tega bo obvezno še zdravstveno preverjanje, celoten proces pa bo moral potekati hitro in učinkovito v izogib nepotrebnemu podaljševanju procesa. Vsem imigrantom bodo vzeli biometrične podatke obraza in prstnih odtisov, organi nadzora pa bodo morali spremljati migrante ves čas procesa. To bo veljalo za vse prišleke, ki niso državljani EU. Ko bodo ilegalni migranti procesirani, se takoj, če je to potrebno, pošljejo v migracijske centre izven EU. Agencija Associated Press poroča, da je zakon usklajen med Evropsko komisijo, Svetom Evrope in Evropskim parlamentom, zato ne bi smelo biti težav pri sprejemanju novih direktiv in zakonodaje.

Po novem bodo prosilci za azil natančno preverjeni, tukaj gre za varnostno preverjanje, kar je pomembno zaradi pretekle kriminalitete in morebitnih povezav s terorizmom.

Evropski poslanec iz Nizozemske in poročevalec Evropskega parlamenta Malik Azmani je sporočil, da so evropski poslanci potrdili zakonodajo o vračanju migrantov s 418 glasovi za in 218 glasovi proti. Povedal je, da je bil prvi korak potrditev Pakta o migraciji in azilu, zdaj pa so potrdili še Akt o vračanju, s čimer so zaprli še zadnja vrata. Medtem ko so stranke na desnem polu gladko podprle zakonodajo so Zeleni, Socialisti in Demokrati zakonodajo v večini zavrnili.

Kaj obljublja nova zakonodaja

Ostrejši postopki nadzora na mejnih prehodih omogočajo začasno zadrževanje prosilcev za azil v posebnih migrantskih centrih. Do tega zakona so prosilci za azil v eni državi lahko to zapustili in prehajali med državami EU. V tem primeru se obetajo spremembe, kjer bo prosilec za azil lahko zanj zaprosil, država pa ga bo imela pravico zadržati v centru, dokler se prošnja ne reši. Toda ta postopek se lahko uporabi samo na treh kategorijah migrantov: prišleki iz držav z manj podeljenih azilov; migrantom, ki zavajajo evropske uradnike in organe pregona; in tistim, ki predstavljajo varnostno grožnjo, ogrožajo nacionalno varnost ter izvajajo kriminalna dejanja.

Ostrejši postopki nadzora na mejnih prehodih omogočajo začasno zadrževanje prosilcev za azil v posebnih migrantskih centrih.

Pakt je uvedel sistem varnih držav izvora, kjer se lahko azil avtomatično zavrne, kot na primer Bangladeš, Egipt, Tunizija ali Maroko. Uvedena je tudi lista sekundarnih varnih držav izvora, kjer se lahko azil zavrne, če se imajo prosilci kam vrniti. EU prav tako uvaja vrnitev migrantov v državo vstopa, kar pomeni, da lahko države vstopa pričakujejo večje število vrnjenih migrantov. Toda nastanjenost v migrantskih centrih sproža spor, ker bodo revnejše države morale zagotavljati enak standard, kot bi ga imel migrant v Nemčiji ali Švedskem. Če je torej migrant vrnjen v Romunijo iz Švedske in ga tam oblasti nastanijo v migrantski center, potem mora ta zagotavljati enak standard kot bi ga Švedska, kar že povzroča vprašanje, kako naj bi to delovalo v praksi.

Največji spor pa povzroča solidarnostni mehanizem, kjer bi mejne države 'razdelile' del migrantov med ostale članice. Te lahko migrante zavrnejo, vendar pa morajo plačati 20.000 € po migrantu. Vsekakor si bodo to lahko privoščile bogatejše države, revnejše pa malo manj. Kritike letijo še na program legalnih in varnih migracij, kjer bi EU talentirane migrante kar direktno vozila v države članice. Težava je predvsem nadzor nad takšnim programom in preprečevanje zlorab.

Centri za pridržanje doma in v tujini

V sredo so v Evropskem parlamentu glasovali za večja pooblastila organov pregona pri obravnavi nezakonitih migrantov. Navkljub kritikam nevladnih organizacij so države članice po dolgih pogajanjih in razpravah sprejele ukrepe za vzpostavitev centrov za pridržanje nezakonitih migrantov doma in tujini. Do nedavnega je šlo za izjemno pereč predlog, vendar ga je večina držav sprejela. Nemčija, Avstrija, Danska, Grčija in Nizozemska že dalj časa delajo na organizaciji vzpostavitve takšnih centrov, pridružile se jim bodo še ostale države. Centrom sta nasprotovali le dve državi, Španija in Francija.

Grški predsednik vlade Kyriakos Mitsokakis je povedal, da bodo države prve sporazume za vzpostavitev centrov podpisale do konca leta 2026, ti centri pa naj bi že delovali leta 2027. Glavni razlog centrov je množično kršenje nalogov za izgon, kjer le 28 % nelegalnih migrantov zapusti državo. Bruselj je zato potrdil še strožjo zakonodajo in ukrepe za tiste migrante, ki bodo kršili zakon o izgonu. Tisti migranti, ki bodo predstavljali varnostno grožnjo ali bili pod sumom kršenja odlokov o izgonu, bodo lahko pridržani v centrih za obdobje do dveh let. Centri bodo zgrajeni v tujini, države pa se že dogovarjajo z Ruando, Albanijo in Uzbekistanom.

V Evropskem parlamentu so glasovali za večja pooblastila organov pregona pri obravnavi nezakonitih migrantov.

Nevladne organizacije v boj proti ukrepom

Nevladniki opozarjajo, da novi ukrepi uvajajo preiskave nelegalnih migrantov, preiskave njihovih domov in druge premične in nepremične lastnine ter zaplembo lastnine. Nevladne organizacije opozarjajo, da bodo centri v tujih državah izpostavljeni krutim realnostim sistemov, ki nimajo vgrajenih varovalk za spoštovanje človekovih pravic. Kritike prihajajo tudi iz evropskih parlamentarnih strank na levici, ki pravijo, da gre za črno poglavje evropske zgodovine.

Po drugi strani stranke na desnem polu opozarjajo, da gre za varnostno situacijo, saj obstajajo dokazi o večji kriminaliteti migrantov, povečevanju števila posilstev in verski radikalizaciji realnosti. Pričakovati pa je, da se bodo nevladne organizacije, podprte s črnimi fondi kitajskih milijarderjev, hitro spustile v boj proti takšnim ukrepom.

Kritiki opozarjajo, da gre za 'represijo' Trumpovega stila, kajti njegova administracija je enako kot Evropska sprejela sveženj sporazumov z državami po svetu za izgon nelegalne migracije. Trdijo, da bo omenjena zakonodaja ustvarila brutalni stroj za deportacije migrantov. Opozarjajo še, da zakonodaja ne predvideva sodnih nalogov za preiskave nepremičnin, kjer ilegalni migranti prebivajo začasno ali stalno, kar spominja na ameriško delovanje United States Immigration and Customs Enforcement (ICE). Ali bodo nevladne organizacije nezakonito in nasilno poizkušale zaustaviti nemoteno delovanje organov pregona, kot se je to dogajalo v ZDA, bomo videli po uvedbi zakonodaje v praksi.

Kritiki opozarjajo, da gre za 'represijo' Trumpovega stila, kajti njegova administracija je enako kot Evropska sprejela sveženj sporazumov z državami po svetu za izgon nelegalne migracije.

Kaj so nevladne organizacije zamolčale

Nevladne organizacije ne povedo, da ne gre za legalno migracijo oziroma tisto, ki je pridobila dovoljenja po zakoniti poti, ampak za ilegalno migracijo, ki je prekršila zakonodajo EU in ni pod grožnjo kršenja človekovih pravic doma. V večini gre za ekonomske migrante, ki ne zaprosijo za delo, ampak delajo na črnem trgu Evropske unije brez dovoljenj, velik del pa vstopi v EU s pomočjo kriminalnih organizacij.

Prav tako ima EU težavo hitrega izgona ilegalnih migrantov, ki zakrivijo kazniva dejanja in ostanejo v državah EU še dolga leta po prestani kazni. Trenutni mehanizem izgona je zelo neučinkovit in dolgotrajen, saj države izvora velikokrat zavračajo vrnjene migrante, predvsem takrat, ko EU nima sklenjenih bilateralnih odnosov, kot na primer Afganistan. Zato je več primerov, ko migranti z več kaznivimi dejanji še vedno prebivajo v EU in celo dobivajo državne pomoči.

Zgled je dogovor z Mavretanijo – radikalno zmanjšanje ilegalnih migracij

Iz Mavretanije poteka migrantska pot na Kanarske otoke, kjer so ilegalni migranti z individualnimi čolni pluli proti Kanarskim otokom in od tam naprej v Španijo.

Leta 2024 je Evropska unija sklenila dogovor o migracijskem partnerstvu z Mavretanijo, ki se je izkazal za učinkovitega. Sprva je EU nameravala skleniti dogovor z Nigrom in Tunizijo, ki pa ni uspel. EU je Tuniziji ponudila 42 milijonov EUR, ta pa je zahtevala 105 milijonov EUR. Mavretanska opozicija je sprva nasprotovala dogovoru, ker se bojijo, da bodo migranti predstavljali varnostno grožnjo Mavretaniji.

Mavretanski organi pregona so sporočili, da je še leta 2024 iz Mavretanske obale odšlo več kot 8.000 migrantov na Kanarske otoke, leta 2025 je ta številka padla na približno 4.000, v prvih šestih mesecih leta 2026 pa so zabeležili le še 126 migrantov. Tipično so migranti odpluli iz Nouadhibouja, ki je sicer maroško ozemlje, v resnici pa je nenadzorovana nikogaršnja zemlja in zelo popularna točka za ilegalno delo pred odhodom v Evropo.

Po podpisu migrantskega sporazuma z EU so mavretanske oblasti začele aktivno preganjati ilegalne migrante brez statusa in jih vračati v matične države. EU pravi, da se je ta model izkazal za uspešnega, zato ga bo razširila še na ostale partnerske države.

Mavretanski organi pregona so sporočili, da je še leta 2024 iz Mavretanske obale odšlo več kot 8000 migrantov na Kanarske otoke, leta 2025 je ta številka padla na približno 4000, v prvih šestih mesecih leta 2026 pa so zabeležili le še 126 migrantov.

Sporazum z drugimi državami – razburjajo Talibani

Med 22. in 23. junijem naj bi EU obiskal predstavnik zunanjega ministrstva Afganistana Abdul Kahar Balhi, s katerim bodo predstavniki EU opravili razgovore o migracijah in o morebitnem partnerskem sporazumu. Gre za izredno kočljivo temo, kajti Afganistan je ena najbolj brutalnih držav, EU pa ne priznava talibanskega režima. Afganistanska delegacija se bo sestala s predstavniki Evropske komisije, EEAS in nekaterimi visokimi funkcionarji držav članic. Obisk sledi januarskemu obisku evropskih uradnikov v Kabulu, ti pa sporočajo, da bodo pogovori izključno formalne in tehnične narave, da bi se izognili občutku, da EU priznava talibanski režim.

Vprašanje v takšnih primerih je zelo občutljivo, ker je islamistični sistem v Afganistanu znan po svojih brutalnih zakonih, od kamenjanja do prepovedi izobraževanja žensk. Ženske nimajo nikakršnih pravic in so praktično sužnje v lastni državi podvržene mučenju, pretepanju in celo umoru v primeru kršitev islamističnih zakonov. Toda za Evropo predstavlja problem masovne migracije zaradi največkrat ekonomskih faktorjev, ki so posledica talibanskega prevzema oblasti. Zato je meja med dodelitvijo azila in vrnitvijo človeka zelo tanka, predvsem če gre za žensko, ki jo pod Talibani čaka brutalna usoda. V začetku junija so talibanski represivni organi streljali na ženske, ki so protestirale proti prepovedi izobraževanja žensk.

Ženske nimajo nikakršnih pravic in so praktično sužnje v lastni državi podvržene mučenju, pretepanju in celo umoru v primeru kršitev islamističnih zakonov.

Uveljavitev zakonodaje

Pričakovati je, da bodo članice uveljavile zakonodajo do konca leta 2026, predvsem če upoštevamo, da je večina članic zakonodajo brez težav podprla. Najbolj skrbi Španija, ki je najbolj nasprotovala novim ukrepom, zato lahko pride do situacije, da bi Španija postala stranska vrata za ilegalno migracijo. Celoten mehanizem bi moral delovati že leta 2027, medtem ko evropska diplomacija že dela na vzpostavitvi novih migrantskih sporazumov z državami tretjega sveta. Enako lahko pričakujemo, da bo EU poizkušala omejiti migracije iz določenih držav s povečanjem investicij, ki bi dvignile ekonomsko raven in tako preprečile visoko število migracij tudi na ta način.