Kaj združuje opozicijo in nevladnike v kritiki do nove migracijske in integracijske strategije?

Včeraj se je Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo seznanil z delovnimi dokumenti o posodobljeni migracijski strategiji in novi integracijski strategiji. Nevladne organizacije so izrazile nezadovoljstvo z njuno vsebino.

Odbor je sprejel več koalicijskih sklepov, med drugim, da mora vlada po sprejetju integracijske strategije do konca prihodnjega poletja sprejeti tudi strategijo upravljanja migracij ter da mora pri dokončanju obeh strategij poleg mednarodnopravnih in humanitarnih vidikov upoštevati tudi veliko pomanjkanje delovne sile v Sloveniji ter čim prej zagotoviti dodatno namestitev in oskrbo prosilcev za mednarodno zaščito.

Večinsko podporo je dobila tudi odločitev, da vlada ustanovi strateški svet za vključevanje tujcev v gospodarsko, kulturno in družbeno življenje, katerega člani bodo strokovnjaki, ter da vlada pri pripravi vladne strategije priseljevanja podrobno opredeli cilj boja proti nezakonitim migracijam in odpravljanja groženj nacionalni varnosti, povezanih z organiziranim kriminalom.

Kaj nam nova strategija prinaša

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je predstavil migracijsko in integracijsko strategijo in poudaril, da gre za dokumente, ki se bodo s pomočjo poslancev državnega zbora izboljšali in pripravili celovito. V tem kontekstu je strategija vključevanja po ministrovih besedah dokument, ki ga država še ni imela.

Migracijska strategija trenutno vključuje štiri strateške cilje, prvi je zunanje delovanje za zagotavljanje varnih in upravljanih migracij s poudarkom na sodelovanju z državami izvora pri preprečevanju migracij, drugi pa opredeljuje načine, kako izkoristiti potencial migracij za zmanjšanje odhoda delovne sile v Sloveniji. Tretji se nanaša na obravnavo migrantov v skladu z dostojanstvom in pravicami, četrti pa naslavlja varnostna tveganja.

Strategija vključevanja prepoznava jezikovno integracijo kot ključni element uspešnega vključevanja v družbo. Ustvarjalci strategije so v sodelovanju z ministrstvom za izobrazbo ugotovili, da je treba obnoviti že izvajane javne programe. Hkrati bo strategija skušala omogočiti učenje jezikov med delovnim časom. Drugo poglavje strategije je posvečeno izobraževanju, ki zajema dejavnosti od predšolskega do univerzitetnega izobraževanja. 

Tretje poglavje se osredotoča na trg dela. Kot je dejal državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Topič, je ministrstvo pri strategiji sodelovalo z zavezanostjo k odpravi administrativnih ovir. Odpravo zaostankov bodo dosegli z dodatnim zaposlovanjem upravnih enot in posodobitvijo njihovega poslovanja. Ministrstvo bo na najbolj obremenjenih upravnih enotah odobrilo dodatne zaposlitvene kvote na področju informiranja.

Kritični tako v opoziciji kot nevladniki

Pri opoziciji so bili kritični. Strategija bo zahtevala veliko popravkov, zlasti ker k nam prihajajo ljudje iz držav, kjer niso obiskovali ne osnovne ne srednje šole, je poudaril Anton Šturbej (SDS). Anja Bah Žibert iz iste stranke je poudarila, da je treba pri pregledu obeh dokumentov več pozornosti nameniti varnostnemu vidiku.

To je zavrnila predsednica odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo Tereza Novak (GS). Trdila je, da Bah Žibertova navaja previsoke ocene za tveganja, saj je Slovenija prehodna država, zato si migranti pri nas ne želijo ostati.

Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič o strategijah meni, da mora koalicija čim hitreje pripraviti dokument, ki bo konkreten in bo vseboval časovnico, finančna sredstva in bo upošteval vse, kar je potrebno za njegovo sprejetje. 

Integracijska strategija poleg vključevanja na trg dela vključuje tudi vključevanje v lokalno okolje. Kot je poudaril izvršni direktor Slovenske filantropije Franci Zlatar, še vedno ni jasno, kaj se bo zgodilo z družinskimi člani tujih sodelavcev. Ti bodo morali do 1. novembra 2024 prinesti nekakšno potrdilo o opravljenem vstopnem izpitu iz slovenščine v Sloveniji.  »Ali bodo te povečane kapacitete omogočile, da bodo vsi tisti, ki morajo to opraviti, to dejansko tudi lahko opravili?« je spraševal Zlatar.

Urša Regvar iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic je povedala, da tudi pri njih strategije ne morejo podpreti. Imela naj bi »velike vsebinske vrzeli« ter se skoraj v celoti opirala na določene statistične podatke. »Po našem mnenju v njem niso jasno oblikovani strateški cilji, ni mehanizma za njihovo uresničevanje« je dejala.

Nevladne organizacije pravijo, da niso bile dovolj vključene v pripravo strategij in da njihove pripombe večinoma niso bile upoštevane.

Kako je pri sosedih?

Pri naših sosedah Avstriji in Italiji, kamor so ilegalni migranti na slovenskem ozemlju namenjeni, je strategija vključevanja izpostavljena do večje mere kot pri nas.

V Avstriji je prvi poudarek podobno kot po trenutnem načrtu slovenske vlade na jeziku, a je v Avstriji še bolj strog. Že za vstop v državo je potrebno znanje nemščine na stopnji A2 Skupnega evropskega jezikovnega okvira. Osnovno znanje jezika tako ni sredstvo za integracijo, pač pa predpogoj za prebivanje. Drugi poudarek v trenutnem slovenskem načrtu ni vključen. Gre za izobraževanje o temeljnih vrednotah pravnega in družbenega reda. Za pridobitev stalnega prebivališča, kot tudi državljanstva, glavne zahteve prav tako temeljijo na obeh omenjenih poudarkih, a z višjim zahtevanim znanjem. Znano je tudi, da Avstrija sicer omejuje priliv migrantov tretjih držav in skrbno nadzoruje svoje meje s Slovenijo in Madžarsko.

V Italiji je glede sprejema prišlekov različnih statusov prihajalo pogosto do sprememb. Z novimi pravili se sistem za sprejem in integracijo vrača v sistem, namenjen izključno imetnikom zaščite. Pravzaprav bo le nekaterim kategorijam prosilcev za azil še vedno dovoljen dostop. Sem spadajo tujci brez spremstva, ljudje, ki so v posebnih ranljivih razmerah ali ki so vstopili v Italijo prek »humanitarnih koridorjev«. Nazadnje, glede na posebna pravila, je dostop do integracijskega programa dovoljen tudi ukrajinskim in afganistanskim prosilcem. Glede na obstoj teh izjem se je ohranila dvonivojska struktura. Prva stopnja je rezervirana za prosilce za azil in temelji na materialni, pravni, zdravstveni in jezikovni pomoči. Storitve druge ravni so rezervirane za imetnike zaščite in imajo tudi funkcije integracije in usmerjanja v delo.