Kaj verujejo (in česa ne) slovenski mladi - raziskava Katoliške mladine

“Od začetka 21. stoletja se mladi v Sloveniji pospešeno odmikajo od Katoliške cerkve in v letu 2020 se jih le še 44 % identificira s katolištvom. Hkrati pa se je po letu 2013 podvojil delež tedenskih obiskovalcev verskih obredov, kar kaže na procese polarizacije mladih na področju religioznosti,« je glede duhovnosti mladih ugotovila obsežna raziskava Mladina 2020.

A to ni edina raziskava, ki se ukvarja z vernostjo mladih.

Da bi podrobneje raziskali, kakšno je stanje in katere so potrebe mladih, ter da bi Katoliška cerkev na Slovenskem v skladu z njimi mogla oblikovati nadaljnje smernice v mladinski pastorali, so na Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci v zadnjih mesecih izvedli veliko raziskavo “o duhovnosti in veri mladih ter njihovem mnenju o Cerkvi”. 

Sodelovalo jih je 3.818 med 13. in 29. letom starosti; med njimi 77 % katoličanov, 10 % ateistov, 6 % tistih, ki o obstoju Boga niso prepričani (agnostikov), 6 % pripadnikov drugih verstev (neopoganstvo, agnosticizem, satanizem ...) ter po nekaj pravoslavcev, muslimanov in protestantov. 

V spodnjem zapisu na Domovini razkrivamo, kaj je raziskava pokazala in kakšne so osrednje ugotovitve. V naslednjih prispevkih pa bomo posamezne, ki so se izkazale za pomembnejše, vzeli pod drobnogled in se skupaj z relevantnimi posamezniki, ki se ukvarjajo z vero mladih, posvetili iskanju rešitev.

Med drugim bo na nekatera vprašanja v ekskluzivnem intervjuju, ki bo objavljen enkrat v naslednjih tednih, odgovorila tudi misijonarka organizacije FOCUS (Bratovščine katoliških študentov) Natasha Tax, ki je bila pred kratkim na obisku v Sloveniji.

Med mladimi, ki so odgovarjali na spletni vprašalnik, je bil delež katoličanov najnižji med najvišje izobraženimi; 7 % več je bilo katoliške mladine med ženskami kot med moškimi, delež katoličanov pa se je nižal vzporedno z višanjem starosti.

Ključno vprašanje prvega dela študije je bilo “kaj zate pomeni duhovno življenje”, osrednja ugotovitev, ki izhaja iz odgovorov, pa, da je za ohranitev katoliške vere pri mladih ključno vzdrževanje “živega odnosa z Bogom”. Slednje je kot odgovor navedlo daleč največ mladih med 13. in 15. letom starosti, s staranjem pa se je odstotek manjšal in so – vzporedno z manjšanjem števila vernih – do izraza vse bolj prihajali odgovori “iskanje notranjega miru”, “vsakodnevna rast” in “neprestano raziskovanje”.

Podobna vzporednica se je pokazala pri tistih, ki bolj oz. manj pogosto obiskujejo verske obrede: rednejšim udeležencem verovati pomeni “imeti odnos z Bogom” ali “zaupati”, občasnim pa “zaupati”, “upati” in “videti višji pomen”.

Kot odgovor na vprašanje, kdo v družini veruje, so rimokatoličani najpogosteje odgovorili z “mati”, “stari starši” in “oče”, medtem ko so bili pri nevernikih ali neodločenih na prvih mestih “stari starši” in “daljni sorodniki”, šele nato pa “oče” in “mati”, kar jasno kaže, da je za prenos vere na otroke ključna njihova primarna družina.

Očitno pa težava ni v tem, da mladi ne bi vedeli, na koga naj se pri vprašanjih vere obrnejo za pogovor, saj je takšnih bore malo. Verni bolj ali manj enako denarja namenjajo dobrodelnim organizacijam kot neverni, katoličani pa verske vsebine največ spremljajo na Facebooku, YouTubu, v knjigah in na spletnih straneh, daleč najmanj pa na Tiktoku in Redditu.

Težave z moralnim naukom Cerkve

Kaj pa odnos mladih do vsebine njihove vere? Izkazalo se je, da se v veliki meri strinjajo s teološkimi resnicami, v bistveno manjši pa z moralnim naukom Cerkve. Skoraj vsi verjamejo v angele, v dejstvo, da ima Bog z njimi namen ter da je Bog Oče, Sin in Sveti Duh, da je Jezus res Bog ... Nekoliko manj jih verjame v obstoj pekla (13 % jih večinoma ali popolnoma ne verjame), 10 % mladih katoličanom pa ne verjame v resnično Kristusovo navzočnost v najsvetejšem zakramentu.

Hkrati petina vernikov med 13. in 29. letom meni, da bi morali imeti ljudje možnost prekiniti svoje življenje, ko to želijo, tretjina jih podpira možnost izbire splava, samo v 37 % pa menijo, da je narobe imeti spolne odnose pred poroko (vse našteto kot grešno opredeljuje katekizem).

Kako pa se ti odstotki spreminjajo glede na “pobožnost” mladih? Tisti, ki verske obrede obiskujejo večkrat tedensko, se skoraj v vsem strinjajo s Cerkvijo; glede moralnosti spolnih odnosov pred poroko denimo v 77 %. Tisti, ki gredo v cerkev od vsaj enkrat do trikrat na mesec, še vedno npr. v 84 % verujejo v resnično navzočnost in v 79 % v obstoj pekla, obenem pa jih kar 45 % meni, da je možnost izbire splava dobra stvar, samo 16 % pa, da je kaj narobe s predzakonsko spolnostjo. Še večjo razliko je najti pri tistih, ki gredo k maši le za velike praznike ali ob izjemnih priložnostih: ti še vedno v večini verjamejo v verske resnice, več kot pol pa jih podpira tudi evtanazijo, splav itd.

Okolje, zakonska zveza, ženske v Cerkvi ...

Praktično vsi mladi katoličani – pri tem so absolutno najbolj enotni – menijo, da je skrb za okolje pomembna; v večini se strinjajo tudi, da je zakonska zveza bistvena za trdnost odnosov v družini. 45 odstotkom se zdi, da je položaj žensk v Cerkvi premalo ovrednoten, vendar pa ta delež pada vzporedno s pogostejšo udeležbo pri sveti maši. Zanimivo: med tistimi, ki hodijo večkrat tedensko, tako meni 2 % več moških kot žensk.

31 % jih, poleg katoliške vere, veruje v duhovno energijo, ki je v stvareh, kot so gore, drevesa ali kristali; četrtina jih verjame v reinkarnacijo, podobno je pri horoskopu. Kar 41 % jih verjame v usodo, 78 % pa, da bo Bog sodil ljudi, glede na to, kar so oz. niso naredili. Opazno je, da v slednje – Božjo sodbo – verjame 6 % več moških kot žensk, v duhovno energijo v stvareh, reinkarnacijo in horoskop pa precej več žensk.

Skoraj vsi verjamejo, da Bog ljubi vse ljudi, ne glede na njihove napake, in da ve vse, kar se dogaja, hkrati pa nekaj manj, da ima tudi moč, da vodi in spremlja vse, kar se dogaja v svetu, in da je ustvaril vesolje. Manj kot pol jih verjame, da lahko določeni ljudje izvedejo uroke ali zakletve, ki povzročijo, da se nekomu zgodijo slabe stvari. Pravovernost se zvišuje vzporedno z višanjem starosti in logično zmanjšuje skupaj z redkejšim obiskovanjem obredov.

Kdo je Bog in kakšna je podoba Cerkve?

Kdo je za mlade Bog? Pri fantih je daleč na prvem mestu odgovor “Stvarnik”, pri dekletih pride blizu še “Ljubezen”. Sicer pa je opazno, da tistim z bolj poglobljeno vero v precej večji meri Bog predstavlja (tudi) Očeta, medtem ko je ta odgovor pri manj gorečih bolj v ozadju, nadomestijo pa ga “prijatelj”, “duhovna sila”, “višja energija”.

Kakšna je med mladimi katoličani podoba Cerkve? Večinoma menijo, da nima negativnega vpliva na politično dogajanje, 78 % se jih strinja z resnico, da je Kristusovo telo. Več kot polovica (42 % več-kot-enkrat-tedenskih obiskovalcev maše in precej več redkejših) jih meni, da je preveč institucionalizirana, 41 % pa, da je v svojih nazorih zastarela.  Tako meni dobra polovica tistih, ki gredo k maši enkrat do trikrat mesečno, in le 35 % tistih, ki gredo enkrat ali večkrat tedensko. Zanimivo: tisti, ki gredo pogosteje, v večjem deležu menijo, da ljudje v Cerkvi ne najdejo dovolj za svojo duhovno rast. Prav tako so se slednji v družini več pogovarjali o veri in bili bolj aktivni v župniji, manj redni obiskovalci maše pa so se v večjem deležu naučili moliti od starih staršev.

Kaj pa verske dejavnosti?

Katere verske dejavnosti so mladi obiskovali v osnovni šoli? Največ jih je sodelovalo pri oratoriju, sledijo verski dogodki (Stična mladih, romanja ...), pevski zbor, duhovne vaje. Na oratoriju so vsi, ne glede na sedanjo stopnjo duhovnega življenja, sodelovali v bolj kot ne enaki (veliki) meri, kar kaže, da ima slednji pri tem majhen vpliv – a hkrati se večje razlike niso pokazale niti pri drugih dejavnostih.

Mladim se dobro za njih in vrstnike pri dejavnostih v župniji zdi, da imajo družbo, ki ji pripadajo, da se počutijo sprejeto in da vlada prijetno vzdušje; za dekleta je pomembno tudi glasbeno udejstvovanje, za moške pa imeti občutek, da lahko prispevajo k življenju župnije.

Po birmi ostanejo aktivni v župniji oz. drugi skupnosti, ker se jim zdi pomembno, da ostanejo s skupnostjo povezani, ker želijo narediti nekaj dobrega in ker želijo poglobiti svoje versko in duhovno življenje. Manj pomembno je, sodeč po rezultatih, koliko prostega časa imajo, ali jih pritegne zgled in ali jih spodbuja voditelj.

Kaj pa tiste mlade, ki v Boga ne verujejo, pri tem zadržuje? Kot pravijo, so jih v največji meri razočarali škandali verskih institucij in voditeljev, to, da se ne strinjajo s stališči verujočih do socialnih in moralnih vprašanj, ter prepričanje, da sta vera in znanost nezdružljivi.