Kaj s svojim delovanjem Slovenija sporoča svetu, predvsem svojim ključnim zaveznicam?

Odločitev številnih držav, da začasno ustavijo financiranje Agencije Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA), trenutno buri duhove. UNRWA je bila ustanovljena leta 1949 z resolucijo Generalne skupščine ZN po vojni ob ustanovitvi Izraela, ko je 700.000 Palestincev zbežalo ali bilo pregnanih s svojih domov. 

Danes neposredno zaposluje 30.000 Palestincev, ki služijo državljanskim in humanitarnim potrebam 5,9 milijona potomcev teh beguncev na območju Gaze, Zahodnega brega in velikih taborišč v sosednjih arabskih državah. V Gazi zaposluje 13.000 ljudi, ki vodijo šole v enklavi, ambulante osnovnega zdravstvenega varstva in druge socialne storitve ter razdeljujejo humanitarno pomoč. Njihove storitve v Gazi so postale pomembnejše po letu 2005, ko sta Izrael in Egipt uvedla blokado, kar je povzročilo gospodarski zlom z eno od najvišjih stopenj brezposelnosti na svetu. 

Kot poroča Reuters, se je okoli milijon prebivalcev Gaze oziroma skoraj polovica prebivalstva te enklave zateklo v šole, klinike in druge javne zgradbe UNRWA, odkar je Izrael začel svojo vojno po napadih 7. oktobra. Zdaj je skoraj celotno prebivalstvo Gaze za osnovne potrebščine, vključno s hrano, vodo in higienskimi pripomočki, odvisno od UNRWA. Od začetka spopadov je bilo ubitih več kot 150 uslužbencev UNRWA, zaradi česar je to najbolj smrtonosni spopad za zaposlene na ZN. 

Zdaj je skoraj celotno prebivalstvo Gaze za osnovne potrebščine, vključno s hrano, vodo in higienskimi pripomočki, odvisno od UNRWA.

Izrael pa trdi, da je v napadih 7. oktobra sodelovalo 12 uslužbencev UNRWA, vključno z devetimi, ki so delali kot učitelji v šolah agencije. Deset jih je neposredno sodelovalo v napadu na izraelsko ozemlje, dva druga pa so poklicali na pomoč pri napadu. Izrael naj bi imel tudi dokaze, da je UNRWA zaposlila 190 vojakov Hamasa in Islamskega džihada. Ob temu velja omeniti, da izraelske oblasti že dolgo pozivajo k razpustitvi te agencije, saj je njena misija zastarela in med osebjem, v šolah in širši družbeni misiji spodbuja protiizraelsko razpoloženje. 

Oblasti so bile uslišane. Val prekinitev financiranja se je iz ZDA začel v petek, takoj po objavi preiskave. Washingtonu so se v ponedeljek pridružile Kanada, Avstralija, Velika Britanija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Švica, Finska, Estonija, Japonska, Avstrija in Romunija. Kasneje so financiranje prekinile še Švedska, Nova Zelandija ter Islandija. Francosko zunanje ministrstvo je medtem sporočilo, da Francija ne načrtuje novega plačila za financiranje UNRWA v prvem četrtletju leta 2024, ampak se bo glede ukrepov odločila v sodelovanju z Združenimi narodi in njihovimi glavnimi donatorji, ko bo čas za to. Evropska unija pa je napovedala, da bo glede na obtožbe preverila, ali lahko še naprej financira UNRWA. 

Odločitev je vsekakor prelomna in nosi velike posledice. Leta 2022 je kar 44,3 odstotka financiranja agencije (1,17 milijarde dolarjev) prišlo iz držav članic EU, ki so prispevale 520,3 milijona dolarjev, vključno s sredstvi, ki jih je EU dodelila prek Evropske komisije. ZDA, Nemčija, EU in Švedska so bile v obravnavanem letu največji posamezni donatorji, saj so skupaj prispevali kar 61,4 odstotka celotnega financiranja agencije. UNRWA je že opozorila, da čez mesec dni ne bo več mogla nuditi pomoči, če se financiranje ne obnovi. 

Za prekinitev financiranja pa se ni odločila Slovenija, ki z UNRWA sicer nima sklenjenega sporazuma o financiranju, vlada pa o prispevkih tej agenciji odloča sproti. Znotraj Evrope ni edina, financiranje nadaljujejo tudi Irska, Norveška in Španija. Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, bi ukinitev financiranja UNRWA ogrozila delovanje agencije in s tem življenja milijonov Palestincev v Gazi in na celotnem Bližnjem vzhodu. Poudarili so, da je UNRWA ena od najpomembnejših organizacij za zaščito in zagotavljanje humanitarne pomoči milijonom Palestincev, zato ji je Slovenija lani namenila 1,2 milijona evrov, največ v vseh letih doslej. Poleg tega pričakujejo temeljito in neodvisno preiskavo ter ugotavljanje kazenske odgovornosti vseh vpletenih.

A ker živimo v dobi instantne gratifikacije, so mediji in internet že polni različnih enostranskih obtožb in pozivov, od trditev, da »Izrael in desničarske skupine že leta vodijo kampanjo obrekovanja UNRWA,« do tega, da gre »za financiranje gnezda teroristov«.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je že obljubil, da bodo vsi uslužbenci ZN, vpleteni v teroristična dejanja, za to odgovarjali, ter dodal, da bi lahko to vključevalo kazenski pregon – redka poteza v tem svetovnem organu, v katerem večina osebja uživa funkcionalno imuniteto. Preiskava naj bi že potekala. 

Vse našteto so pomembna dejstva za razumevanje situacije. Kaj točno bo preiskava pokazala, ali bo res temeljita in neodvisna, pa bo pokazal čas. A ker živimo v dobi instantne gratifikacije in pogosto verižnih čustvenih reakcij, so mediji in internet že polni različnih enostranskih obtožb in pozivov, od trditev, da »Izrael in desničarske skupine že leta vodijo kampanjo obrekovanja UNRWA,« do tega, da gre »za financiranje gnezda teroristov«. 

In čeprav ne bi rad skakal k nepremišljenim zaključkom, se mi ob pregledovanju gradiva porodi nekaj misli. Kot prvo, relativno pomanjkanje muslimanskih držav med financerji agencije je dejstvo, na katerega opozarja tudi Al-Jazeera. Med njimi sicer izstopata Savdska Arabija in Turčija, ki prispevata podobna zneska kot Švica in Francija. Bogate zalivske države so medtem na repu seznama. Azijskih držav, z izjemo Japonske, na seznamu ni (Avstralijo tu štejem pod Zahod). Gre morda zopet za nekakšno kupovanje odpustkov, da se Zahod pokori za svoje grehe? 

Kako lahko (teoretično) globalni organizaciji, specializirani za določeno regijo, grozi propad, če se za zaustavitev financiranja odloči le majhen del sveta? Seveda vedno znova demoniziranega dela sveta. Kje so države, ki naj bi gradile novo, pravičnejšo, multipolarno svetovno ureditev? 

Gre morda zopet za nekakšno kupovanje odpustkov, da se Zahod pokori za svoje grehe? Kje so države, ki naj bi gradile novo, pravičnejšo, multipolarno svetovno ureditev? 

Drugič, popolna prekinitev financiranja s strani nekaterih je morda malce drastičen ukrep, sploh glede na humanitarne posledice, ki naj bi jih imela. Vsekakor pa bi bilo dobro, da financiranje ni brezpogojno, ampak vezano na določeno raven delovanja in transparentnosti. Ob vseh obtožbah se med drugim odpirajo vprašanja standardov preverjanja zaposlenih. So teroristi morda zaposleni še kje drugje in zavarovani z imuniteto? 

In tretjič, politična dimenzija celotne situacije. Od že dolgo prisotnega nasprotovanja Izraela tej agenciji do burne reakcije številnih, pogosto levo usmerjenih organizacij. V tej luči se ne morem izogniti občutku, da je odločitev Slovenije (notranje) politična kljub trditvam, da gre za humanitarne razloge. Naš prispevek je več ali manj simboličen. Ob tem pa tudi ne smemo pozabiti, da je ta vlada obljubila, da bo našo državo vrnila k jedrni Evropi. Mar Francija, Nemčija, Italija in Nizozemska ne predstavljajo ravno te? 

Kaj s svojim delovanjem Slovenija sporoča svetu, predvsem svojim ključnim zaveznicam?

The Slovenian government has announced it will continue funding UNRWA & is calling on other states to continue sending money

Slovenia’s left-wing gov. is among the most anti-Israeli in the EU & is the only one to have supported South Africa’s case against Israel in The Hague

🇸🇮 pic.twitter.com/ZeT1Kd5EAW

— Visegrád 24 (@visegrad24) January 30, 2024