Kaj je narobe z družbo, v kateri 18-letnik hladnokrvno postreli učence, v NBA pa odigrajo tekmo, kot da se ni nič zgodilo?!?

Foto: profimedia.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Včeraj okrog 12.30 po lokalnem času je na osnovni šoli Robb v Uvaldeju v ameriški zvezni državi Teksas 18-letnik v strelskem pohodu na osnovni šoli ubil 19 otrok in dva odrasla, pred tem pa naj bi doma ustrelil še svojo babico. Dogodek je pretresel ameriško družbo.

A čeprav je šlo za najsmrtonosnejši strelski napad na ameriških šolah v desetletju, so le nekaj sto kilometrov stran že isti zvečer mirno odigrali košarkarsko tekmo finala zahodne konference med ekipama Dallas Mavericks in Golden State Warriors.

Na novinarski konferenci pred tekmo je pretresen in jezen trener Golden Stata Steve Kerr dejal, da je namesto košarke pomembno opozoriti na pomen političnega ukrepanja ob številnih strelskih pohodih v zadnjih letih.


Kaj je narobe z družbo, ki vzgoji mladostnika, ki se poda na strelski pohod, ter kakšna družba potem mirno odigra in spremlja košarkarsko tekmo, poskušamo odgovoriti v nadaljevanju.

Trener Kerr: Košarka ni pomembna, kdaj bomo ukrepali glede streljanj, ki se vrstijo?


»Košarkarska vprašanja niso pomembna,« je pred tekmo med Dallasom in Golden Stateom dejal trener slednjega Kerr, ki je tudi sam očeta pred desetletji izgubil v streljanju, potem ko se je 400 milj od kraja tekme zgodil strelski pohod, v katerem je življenje izgubilo najmanj 21 ljudi. Kerr je opozoril, da je pred desetimi dnevi 18-letnik ubil 10 starejših temnopoltih ljudi v supermarketu v Buffalu, verniki azijskega porekla so bili ubiti v Južni Kaliforniji, tokrat pa so bili otroci umorjeni v šoli. »Kdaj bomo kaj storili?!« je dejal s povzdignjenim glasom ob udarjanju po mizi.

»Utrujen sem od tega. Oprostite, utrujen sem od trenutkov tišine. Dovolj!" je dejal ter opozoril na 50 senatorjev, ki že dve leti v kongresu zadržujejo zakon o natančnejšem preverjanju kupcev strelnega orožja. »Boste hlepenje po moči postavili pred življenja naših otrok, starejših in vernih?« je vprašal ter tudi Američane pozval, da pomislijo, kako bi se počutili, če bi nekoga ubili njim. »Ne moremo otopeti ob tem, sedeti tukaj in le brati o tem ter imeti trenutek tišine,« je dejal ob prizadevanju za glasovanje o omejitvi nošenja orožja.

Biden v čustvenem govoru o potrebi po spremembi zakonodaje – a demokrati doslej predvsem pri besedah


Ameriški predsednik Joe Biden je v dolgem in čustvenem govoru Američane pozval, naj se postavijo zoper mogočen orožarski lobi, ki da preprečuje sprejetje strožje regulative nošenja orožja. »Kot narod se moramo vprašati, kdaj, zaboga, se bomo uprli orožarskemu lobiju?« je dejal in poudaril, da je kot senator in podpredsednik delal za sprejem zdravorazumskih zakonov orožju.

A dejstvo je, da tudi demokrati, ki so imeli pod Obamo možnost sprejema strožje zakonodaje s področja nošenja orožja, razen nekaj manjših ukrepov, na tem področju niso premaknili nič bistvenega. Pa do strelskih napadov v ZDA prihaja že desetletja.

Psihologi v ameriških medijih danes opozarjajo na pomen spremljanja duševnega zdravja mladostnikov in pozornost na opozorilne znake pri mladih, še preden pride do takšnih napadov. Tudi tokratni strelec je na družbenih omrežjih namreč kazal nekatere znake, ki bi lahko napovedali napad. A vprašanje je, kdo in kdaj naj bi ob tem ukrepal ... sorodnih namigov je namreč na družabnih omrežjih veliko ...

Strelec je tako pred dvema dnevoma na Instagramu objavil fotografijo orožja, s katerim je včeraj streljal v šoli, na Tik Toku pa zapisal "Otroci se bojijo tudi v resničnem življenju."

Čemu pripisati takšne napade?


Eden od razlogov je tudi huda kriza duševnega zdravja otrok in mladostnikov v ZDA, ocenjuje dr. Alexander Danvers z Univerze v Arizoni. Podatki ameriških centrov za nadzor bolezni (CDC) namreč  kažejo, da je približno eden od petih ameriških srednješolcev leta 2019 resno razmišljal o samomoru, več kot tretjina študentov pa je čutila hude občutke nemoči in žalosti. Kot je opozoril, bi morali otroke in mlade pred streljanji zaščititi, kar sledi pozivom k strožji regulativi na področju orožja.

Klinični psiholog Jordan Peterson je pred leti ob množičnih streljanjih v šolah denimo opozoril, da če otroci ne prejmejo dovolj »dobre« pozornosti, bodo iskali »slabo« pozornost – pozornost je namreč temeljna človeška valuta. »Ena stvar je, če si osovražen, a popolnoma druga, če si ignoriran,« je dejal in opozoril, da ljudje raje izberejo, da so osovraženi kot ignorirani, saj le tako v odnosu do drugih ljudi obstajajo. Dejanja, kot je streljanje v šoli, pritegnejo pozornost in te delajo pomembnega, zato po njegovi oceni imen strelcev ne bi smeli razkriti, saj to strelce v prihodnosti še dodatno motivira za pridobivanje pozornosti na ta način.

Publicist in konservativni mislec Ben Shapiro je opozoril, da je pričakovana življenjska doba v ZDA vse krajša; najpogostejša razloga za to sta, glede na študije, predoziranje zaradi drog in samomor. »Tukaj je kriza pomena,« ocenjuje Shapiro. »Levica je dolgo govorila, da smo našli pomen, kajne. In pomen je bil; delaj, kar hočeš, brez odgovornosti. Pomen je upor proti sistemu in izkaže se, da veliko ljudi v tem ne najde pomena,« je dejal.

Orožje od nedavnega vodilni vzrok za smrt ameriških otrok in najstnikov


Lani je bilo v ZDA 26 napadov s strelnim orožjem na šole, statistično pa so ti v zadnjih letih vse pogostejši. Kot slovenski učenci in dijaki enkrat letno vadijo evakuacijo za primer požara, so v ZDA reden del učnega načrta tudi vaje, kako ravnati med strelskimi napadi, poroča BBC.

FBI je v ponedeljek poročala, da se je število napadov z "aktivnim strelcem" po začetku epidemije koronavirusa leta 2020 podvojilo. Ameriška neprofitna organizacija Guy Violence Archive, ki kot množična streljanja označuje streljanja, v katerih so bili ubiti ali ranjeni najmanj štirje ljudje, je sporočila, da je bilo takšnih streljanj letos že 215. V devetih od teh primerov so bili ubiti več kot štirje ljudje, navaja BBC. Lani so zabeležili skupaj 61 strelskih pohodov, kar je skoraj pol več kot leto prej. Življenje v tovrstnih napadih so lani izgubili 103 ljudje, 140 je bilo ranjenih.

Prejšnji mesec je Ameriški center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) poročal, da je leta 2020 orožje postalo vodilni razlog za smrt med otroki in najstniki – pred tem so bile na prvem mestu prometne nesreče.

KOMENTAR: Tadeja Zabret
YouTube video player
Drugi amandama k ameriški ustavi je ameriška posebnost. In čeprav je včerajšnje streljanje, tako kot pretekla, zopet močno prebudilo razpravo o strožji regulaciji nošnje orožja, se bo na tem področju težko kaj spremenilo. Politika pri tem ne pomaga prav veliko. Biden v globoko čustvenem govoru govori o potrebi po spremembi zakonodaje s področja orožja, podobno kot je pred njim počel Obama. Demokrati ob tem napadajo republikance, ki načeloma ne nasprotujejo nošenju orožja, da ovirajo sprejem strožje zakonodaje in imajo s tem na vesti številna življenja, republikanci pa ob tem demokrate obtožujejo, da tragedijo izkoriščajo za lastne politične koristi – Biden denimo za boljši rezultat v javnomnenjskih anketah. A kakor že obračamo politično odgovornost, je dejstvo, da tudi, ko imajo škarje in platno v obliki večine v predstavniškem domu demokrati, ne sprejmejo zakonov, za katere pravijo, da so tako zelo potrebni. Tudi ameriška družba, ki je ob pokolih nedolžnih bolj naklonjena strožji regulativi posesti orožja, je glede tega vprašanja močno razklana. Naproti strožji regulativi je namreč naraščajoč strah pred družbenimi nemiri – pa naj ti temeljijo na strahu pred odvzemom svobode v času pandemije, policijskim nasiljem, nasiljem protestnikov gibanja Black Lives Matter, rasizmu ali beli nadvladi. In svoboda je v ZDA še vedno v vrhu piramide vrednot in ne kaže, da bi se to spremenilo, ne glede na to, kako brutalni strelski napadi se dogajajo vse pogosteje. Bolj verjetno je, da bodo vprašanja vrednot, družbene kohezivnosti, integracije in smisla v družbi, kjer najstniki streljajo na soljudi, preglasili kriki s košarkarskih tekem …
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike