Jože Colarič je z vodenjem farmacevtske multinacionalke Krka lani vsak dan zaslužil več od povprečne slovenske mesečne plače

V farmacevtski družbi Krka iz Novega mesta nizajo rekorde. Tako so glede na letno poročilo lani prodali za rekordnih 1,909 milijarde evrov zdravil, kar je šest odstotna rast v primerjavi z letom 2023. Čistega dobička so ustvarili 356,2 milijona evrov. Število zaposlenih so v skupini Krka zvišali za več kot tisoč, skupaj so proizvedli neverjetnih 18,9 milijarde tablet in kapsul.

Edino v letu 2022 je bilo čistega dobička še nekoliko več – 363,6 milijona evrov. Za letos predvidevajo, da bodo tudi ta znesek presegli in bo številka 365 milijonov evrov. Naložb naj bi bilo letos kar 150 milijonov evrov. Prvič v zgodovini bodo presegli dve milijardi evrov prihodkov od prodaje. Za več kot tisoč so v skupini povečali število zaposlenih – iz 11.780 konec leta 2023 na 12.810 konec lanskega leta.

Največ lastništva v rokah fizičnih oseb

Še vedno je njihov največji trg Rusija, kjer so lani prodali za 373 milijona evrov zdravil (osem odstotkov več kot v letu prej). Na področju generičnih zdravil so tam številka ena, pri čemer več kot tri četrtine izdelkov proizvede njihovo podjetje v Rusiji. Dobro poslujejo tudi z Ukrajino, kjer so prodajo povečali za kar 15 odstotkov na 96 milijonov evrov. V regiji Srednja Evropa je bila rast v primerjavi z letom 2023 sedem odstotna – 426,5 milijona evrov. Na trgih regije Zahodna Evropa pa so prodali za 351,8 milijona evrov farmacevtskih izdelkov, pri čemer gre tu (izjemoma) za upad za pet odstotkov. Medtem je bila v regiji Jugovzhodna Evropa še vedno rast za osem odstotkov, prodaja je znašala 269 milijonov evrov. V Sloveniji so prodali skupaj za 121 milijona evrov izdelkov in storitev, zdravil za 71,7 milijona evrov (8-odstotna rast), zdraviliško-turističnih storitev pa za 49,4 milijona evrov (rast tri odstotke). Skupino Krka poleg obvladujoče novomeške družbe Krka d. d. sestavlja še podjetje Terme Krka in kar 33 odvisnih družb v tujini. So torej prava multinacionalka z družbami od Hrvaške do ZDA, Kitajske in Združenih arabskih emiratov. V skladu s tem in njihovimi poslovnimi dosežki so tudi plače vodilnih, s katerimi se uvrščajo na sam vrh med družbami v slovenski lasti. Velja pojasniti, da tu res lahko govorimo o družbi v slovenski lasti, saj je prek 41 odstotkov lastništva v rokah fizičnih oseb (vseh delničarjev, fizičnih in pravnih oseb, je prek 47 tisoč). In delež lastništva v rokah fizičnih oseb celo počasi narašča. Sicer pa je posredni največji lastnik država prek Kapitalske družbe (10,6-odstotni delež) ter SDH (9-odstotni delež), Republika Slovenija ima neposredno sedem odstotkov delnic. Lastniki delnic so lahko izredno zadovoljni z njihovo rastjo. Pred letom dni je bila vrednost delnice Krke na ljubljanski borzi 127 evrov, zdaj je že 183 evrov.

Prek 41 odstotkov lastništva je v rokah fizičnih oseb. Njihov delež celo počasi narašča.

Letna neto plača 636 tisoč evrov

Kot se spodobi, ima med petimi člani uprave največ delnic v lasti njen predsednik Jože Colarič. Kar 22.500. To glede na trenutno ceno znaša 4,1 milijona evrov. Na drugem mestu je Aleš Rotar s 13.915 delnicami, Milena Kastelic (delavska direktorica) jih ima 505, Vinko Zupančič 120, David Bratož nobene. V skladu z zelo dobrimi rezultati poslovanja te multinacionalke so tudi prejemki vrha. Jože Colarič je imel v lanskem letu skupaj 1,57 milijona evrov bruto plače oziroma 636 tisoč evrov neto. Preračunano torej na dan 1.742 evrov neto, kar je precej več od trenutne povprečne slovenske mesečne neto plače (1.580 evrov). Poleg tega mu je šlo še 54,9 tisoč evrov neto bonitet in drugih prejemkov (največ od tega za zavarovanje – 45 tisoč evrov neto). Neto plača se mu je v primerjavi z letom 2023, ko je bila 559 tisoč evrov neto, zvišala za 77 tisoč evrov neto. Poudariti je treba, da je več kot 60 odstotkov plače variabilne, odvisne od uspešnosti njegovega vodenja skupine Krka. Na drugem mestu glede na plačo je Aleš Rotar (1,1 milijona evrov bruto – 451 tisoč evrov neto), sledi Vinko Zupančič (920 tisoč evrov bruto – 383 tisoč evrov neto). Letna plača Davida Bratoža je bila 376 tisoč evrov neto oziroma 906 tisoč evrov bruto. Milena Kastelic pa je prejela 148 tisoč evrov neto oziroma 328 tisoč evrov bruto plače. Tudi prejemki članov nadzornega sveta v Krki so za slovenske razmere visoki. Predsednik nadzornega sveta Jože Mermal (predsednik upravnega odbora družbe BTC) je tako iz naslova opravljanja svoje naloge nadzornika dobil 31 tisoč evrov neto, njegova namestnika, ekonomist Matej Lahovnik in predstavnica zaposlenih Mateja Vrečer pa 30,7 tisoč evrov (prvi) in 33,1 tisoč evrov (druga).

Lani je bila neto plača Jožeta Colariča 1.742 evrov na dan, povprečna slovenska mesečna neto plača znaša 1.580 evrov.