Jezik moje matere

Jezik moje matere je skleda iz besed, 

ki od zibelke do groba v meni pušča sled. 

Žubori v meni, ko odnaša jo v kri. 

Hladna je in vroča, ne umrje, preživi. 

Brusila se je stoletja, da je sem prišla, 

tu se je ugnezdila, zdaj tukaj je doma. 

Naj ne pride kdo v skušnjavo, da bi jo izdal. 

Kaj ti sploh ostane, če brez nje bi kdaj ostal? 

Jezik moje matere je plamen, ki gori. 

Ni je strele, ne viharja, da ga pogasi. 

Ni klonila nje beseda, ko so šli nad njo. 

Preživela je, živi in preživela b