Je smiselno omejiti število županskih mandatov?

V dneh po lokalnih volitvah, katerih prvi krog je potekal 20. novembra, se v slovenskih medijih obuja stara razprava glede omejitve števila (zaporednih) mandatov slovenskih županj in županov. Motivacija za tovrstno razpravo je gotovo vnovičen poraz slovenskih političnih strank tako na županskih volitvah kot tudi volitvah v občinske svete, saj je že pred drugim krogom jasno, da bo najmanj 128 (najbrž pa realno med 135 in 140) županj in županov vsaj formalno nestrankarskih, s čimer bo podrt rekord z lokalnih volitev 2018, ko je bilo takih 123.
Namesto da bi se politične stranke vprašale, zakaj iz lokalnih volitev v lokalne volitve njihovi kandidati dobivajo manj glasov, se nekatere – še posebej to velja za stranke trenutne vladajoče koalicije, ki so v prvem krogu skupaj dobile zgolj 11 županov – zatekajo k razmišljanjem o tem, kako z zaostrovanjem volilnih pravil zaustaviti nestrankarske liste in kandidate, če jih že na voliščih ne morejo.
Zato je smiselno pogledati, kateri so najbolj izpostavljeni argumenti proti omejevanju županskih mandatov.
Prvič, mandatov ni prav smiselno omejevati zaradi časovne omejitve, saj mandat slovenskega župana traja zgolj štiri leta, zlasti večji projekti v občinah pa potrebujejo vsaj dva mandata od ideje, pridobitve vse potrebne dokumentacije in dovoljenj ter pridobitve finančnih sredstev pa do zaključka projekta. V redkih državah, kjer se omejuje mandate županov na največ dva ali tri zaporedne, so zato trajanje mandata povečali na pet, šest ali celo osem let.
Drugič, če si želimo priznati ali ne, imamo težave s pridobivanjem kandidatov, saj smo imeli na nedavnih lokalnih volitvah kar v 51 občinah enega samega županskega kandidata, prvič od osamosvojitve pa imamo v kar štirih občinah naknadne volitve, saj ni bilo v posamezni volilni enoti niti enega samega kandidata za člana občinskega sveta. Najbrž lahko samo najbolj naivni verjamejo, da bi omejevanje mandatov glede tega pomagalo.
Tretjič, omejevanje števila mandatov in uvajanje prepovedi kandidiranja določenim posameznikom je v nasprotju s temeljnimi demokratičnimi načeli, poleg tega pa so volivci tisti, ki odločajo, koga bi radi imeli za svojega predstavnika. In če je ta oseba župan, ki je občino vodil že (kar) nekaj let, v tem ne vidim zadržkov, če imajo volivci na volitvah izbiro, da kljub alternativam na vsakih lokalnih volitvah posebej zaupajo svoje glasove dosedanjemu uspešnemu županu in ga s tem (ponovno) izvolijo.
Četrtič, sistem omejitve mandatov bi skoraj gotovo vzpostavil tako imenovane »župane iz ozadja« oz. »slamnate župane«, kjer bi v danem trenutku aktualni župan mentoriral prihodnjega župana, ki bi ga formalno zamenjal na županski funkciji. Takšen sistem, kjer bi občino de facto vodil prejšnji župan iz sence, še posebej, če bi bil imenovan za (poklicnega) podžupana, bi bil izjemno škodljiv, saj bi se – trenutno relativno transparentno – vodenje občin lahko spreobrnilo v zgodbe o političnem botrstvu in izmikanju odgovornosti, kar bi zagotovo povzročilo porušenje rušenje zaupanja volivcev (tudi) v sistem lokalne samouprave.
Raje kot o omejitvi mandatov bi morali začeti razmišljati o tem, kako narediti politične funkcije bolj privlačne.
Petič, v primeru, da se nacionalna politika kdaj odloči za omejitev števila mandatov županom, zakaj bi tovrstna omejitev ne veljala tudi za vse ostale izvoljene (morda pa tudi imenovane?) politične funkcionarje, torej najmanj tudi za občinske svetnike in poslance državnega zbora? Upam si napovedati, da bi se nam sistem kandidiranja na različne funkcije v tem primeru sesul v največ desetletju in bi prišli v situacijo, ko bi neprenehoma ponavljali različne volitve zaradi manjka kandidatov, s tem pa bi v temelju ogrozili tudi sam demokratični sistem.
In šestič, tudi mednarodne analize (recimo tista Beneške komisije iz leta 2019) kažejo, da omejitev županskih mandatov ni prinesla pozitivnega premika, ampak ravno nasprotno, močno poslabšala situacijo, saj so se izkušnje zamenjale z neizkušenostjo, s tem pa se je zmanjšala kvaliteta odločitev na lokalni ravni. Poleg tega pa je analiza pokazala, da so odhajajoči župani – v vedenju, da itak ne morejo več kandidirati – zelo malomarno ravnali z javnimi sredstvi in prihajajočim županom povzročili nemalo težav.
Zaradi vsakega od navedenih razlogov, ali vsaj vseh skupaj, velja ideje o omejevanju števila zaporednih mandatov zavrniti in raje začeti razmišljati o tem, kako narediti politične funkcije bolj privlačne, da se bo vsaj upadanje števila kandidatov na različnih volitvah, čemur smo priča v zadnjem letu, zaustavilo.
Avtor gostujočega komentarja je redni profesor politologije na Fakulteti za družbene vede dr. Miro Haček
Povezani članki
Zadnje objave

Pismo iz Vrtovina: Kulturni dan
26. 9. 2023 ob 9:05

Anketa POP TV, ki lahko močno skrbi Golobove
25. 9. 2023 ob 7:41

Poteze golobje večine so praktično uresničenje mita o vladavinah Janševih vlad
24. 9. 2023 ob 18:08
Prihajajoči dogodki
SEP
26
Pričevalci: Almira Abolnar
22:50 - 02:15
SEP
27
22. Festival za tretje življenjsko obdobje
10:00 - 18:00
SEP
27
Plečnik in a-cappella: Mešani pevski zbor Obala Koper
20:30 - 22:00
SEP
28
SEP
28
Glasbeni aperitivi // Popotovanje med umetninami
18:00 - 19:00
Video objave

Odmev tedna: Psi lajajo, depolitizacija gre dalje
22. 9. 2023 ob 19:46

Odmev tedna: Zelene norosti
15. 9. 2023 ob 19:31
Izbor urednika

Slovenski srednji sloj molzna krava države. Prostora za nove davke ni
18. 9. 2023 ob 6:31

Kako so v Jugoslaviji kradli in prodajali otroke
12. 9. 2023 ob 6:31
4 komentarjev
Ljubljana
Ja, kaj pa predsednikov strank?
Saj imamo DEMOKRATIZEM...
a se ni predloga, da je po 64.letu konec?
V ustavo, z NSI...glasovi!
korosec.france
Seveda, ob pobožnjakarske slovenskem puhlem razmišljanju, naj bo dober župan na poziciji kar do groba !
Realnost pa je, da zaradi korupcijskih tveganj to ni realno, ni zdravo in nis prejemljivo. Županski mandat mora biti omejen na največ dve leta, izjemoma na tri leta - povezava na posebne drage projekte v teku - nato določiti po koliko letih se mandat obnovi in pod kakimi pogoji se lahko obnovi.
Pavza se uradno posveti nevtralnemu izvenobčinskemu totalnemu nadzoru poslovanja vseh mandatov župana v smislu in po principih antikorupcije z ničelno toleranco s pregledom , recimo, slučajno izbranimi projekti z visokim korupt tveganjem - ki mora biti vezano na pregled vključenih izvajalcev tudi v povezavi z njihovimi "zunanjimi" firmami in z davčnimi oazami in z njihovimi naložbami.
"Slovenska pravljica gre v nedogled na lokal nivoju !" PRESS
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Ne bi bilo smiselno ojiti smo število mandatov, še bolj smiselno in potrebno bi bilo močno poostriti kriterije kandidaure - za župane. Poostriti kontrolo nad njimi in vzpostaviti korektna pravila za njih kazensko odgovornost in za ODSTAVITEV ŽUPANOV.
Primer doslej najboljšega župana, za katerega- jaz osebno- vem - je nedvomno bil
posestnik, SLS poslanec, "OREL" iz Komende družinski človek
Ivan J. ŠTRCIN (1885 - 1972):
VELIKO NJEGOVIH POZITIVNIH DEL BI SE DALO NAŠTETI: ustanovitev Orlov v Komendi in SKSZ KULTURNO-PROSVETNEGA DRUŠTVA, ustanovil je lončarsko zadrgo in mlekarsko zadrugo v Komendi in c Čirčah pri Kranju - kar vse so KP,ZK STALINISTI - PODRŽAVILI. Ob odličnem županstvi v Komendi je bil tudi večkrat, poslanec BGD skupščine, celo senator. Njegova zasluga je tudi še danes lepi ORLOVSKI "KMEČKI DOM" v Komendi iz leta 1938 leta. Leta 1932 je bil POSLANEC IN ŽUPAN I.J. ŠTRCIN MED UPORNIKI PROTI - VELOKOSRSKEMU KRALJEVEMI UNITARIZMU - v t.i. ŠENČURSKIH DOGODKIH - IN KAZNOVAN - ZARADI TEGA.
Bil je osebno prijatelj, znanec dr. J.E. Kreka, dr. Korošca tudi Plečnika.
BOG – NAM DAJ VSEM – DOBER DAN.
Jaz vedno pozdravljam tako. Nihče nima nič proti.
GB-ANGLEŽI poznajo vsakega njih kralja ali kakorkoli pomembnega Angleža
– za 1000 let nazaj.
V 1930. letih na našem SLOVENSKEM vznikli in kot kak PLEVEL razrasli se, IZ POLIT ZLOČINSKE STALIN SZ uvoženi žal slovenski KPS STALINIZEM
– NI POLITIČNO POMORIL – samo mnogih od stalinistov – bolj pozitivnih Slovencev, zlasti katolikov.
ZAMORIL JE TUDI SPOMIN NA LJUDI,
KI SO MNOGO DALI, KI SO DELALI IN ŽIVELI – ZA NAŠO Slovenijo.
Popravimo to.
“Jaz Janez Kepic-Kern imam normalno registriran d.o.o. SLOVENIANA in dve društvi za slovensko kvalitetno domoznanstvo in za obnovo kvalitetnih, klasičnih društev kot so bili “ORLI” dr. J.E. KREKA in dr. A. Korošca: ustanavljali bomo krajevna domoznansko domoljubna društva, ustanavljali muzeje ORLOV ter ZFO in ZDK ter postavljali spomenike nevomno zelo pozitivnim – a sedaj premalo poznanim velikim SLOVENCEM.
Slovencem, kakršen je bil glavni organizator Orlov – knjigovodja in trgovec in gospodarski organizator bank, trgovin itd. Ljubljančan
Ivan PODLESNIK (1881-1936),
GLAVNEMU ORGANIZATORJU Orlov na Jesenicah – GOSPODU Janezu KRIVCU, oganizatorju ORLOV v Mariboru prof. dr. . Karlu VERSTOVŠKU (1871 -1923 ), soustanovitelju Univerze v Ljubljani itd.
Tudi pomembnim Prekmurcem, župniku, politiku itd Jožefu KLEKLU iz Črenšovcev,
pomembnim, premalo poznanim Primorcem: dr. Josip Dermastia,
duhovnik Filip TERČELJ …, IN ŠE MNOGI VRLI Slovenci- Primorci
Dolenjcem, pesniku duhovniku Leopoldu TURŠIČU (1883-1927)
V skladu z mislijo:
ljudje, ki ne gojijo spoštljivega spomina na svoje res pozitivne pokojne sonarodnjake – niso deležni spomina nanje, po njih smrti.
RESNO ZAINTERESIRANI, LE POLNO PREDSTAVLJENI – SE LAHKO PRIDRUŽITE MOJI SKUPINI – ČASTILCEV POTITIVNE NAŠE SLOVENSKE KULTURNE TRADICIJE IN POKOJNIH POZITIVNIH Slovencev.
Brez zadrege se mi oglasite.
Ni častno in spodobno, da na Jesenicah propada r katoliški ORLOVSKI “DELAVSKI” DOM, v Novem mestu pa ex SOKOLSKI DOM ITD.
L.r.
vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan: ne želim replik in ne odgovarjam na replike t.i. proputinistov, zagovornikov komunsocializma, sovražnikov slo RKC vere in Cerkve itd Imam jih blokiarne, njih branja nevrednih zapisov ne vidim, ne berem. Moje polne podatke dobite na internetu pod mojim d.o.o. SLOVENIANA – za POLNO PREDSTAVLJENE, resno sodelovanje:
razvoj poziivnih vse- slovenskih domoznanskih društev, muzeji “ORLOV” itd.
Kraševka
Se pridružujem vašemu mnenju. Sodniki nekaterim (Jankoviču, Arsenoviču) Gledajo skozi prste. Sicer ne bi mogli niti kandidirati. To je problem in ne število mandatov.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.