Je Janković vedel za »podkupnino«?

»Delodajalci, ki so odgovorni za tehnično brezhibnost vozil, varčujejo pri njihovem vzdrževanju. Urniki voznikov so nepredvidljivi in pogosto znani le dan ali dva vnaprej, kar onemogoča zasebno življenje, počitek in ustrezno psihofizično pripravljenost,« so v Sindikatu voznikov avtobusov opozorili, da varnost voznikov in s tem tudi varnost potnikov ni vedno na prvem mestu. O spornih praksah LPP pa se je razgovoril tudi nekdanji zaposleni, ki je bil po 24 letih dela odpuščen – ker je opozarjal na nepravilnosti in se zavzemal za sodelavce. Glede naznanitve kaznivega dejanja korupcije v podjetju LPP so policisti PP Ljubljana Šiška, po vseh zbranih obvestilih in dokazih, 4. avgusta 2020 na Okrožno državno sodišče podali kazensko ovadbo.

V Sindikatu voznikov avtobusov so ob začetku novega šolskega leta poudarili, da je javni cestni potniški promet gospodarska javna služba, ki mora služiti javnemu interesu, ne zgolj dobičku posameznih podjetij. Ob problematiki pomanjkanja voznikov avtobusov sindikat javnost poziva, naj se zahteva varen, dostopen in zanesljiv javni prevoz za vse.

»Če bomo prav vsi deležniki v javnem cestnem potniškem prometu, to so država, delodajalci, vozniki in potniki, nemudoma aktivno pristopili k reševanju nastalih težav voznega osebja, bomo lahko ohranili javni promet, ki povezuje ljudi in skupnosti. Če pa se bo nadaljevala pot, ki koristi kapitalu, bomo izgubili nekaj, česar ne bomo mogli več nadomestiti,« je Sindikat voznikov avtobusov Slovenije zapisal v javnem pismu.

Namesto k ureditvi razmer se raje zatekajo k uvozu tuje delovne sile

Spomnili so, da se je s prvim šolskim dnem na ceste vrnilo več kot 190.000 osnovnošolcev, med njimi skoraj 20.000 prvošolcev, in 88.000 dijakov, ki se jim bo z oktobrom pridružilo še več kot 80.000 študentov. »Vsak dan več 10.000 otrok in mladih svojo varnost zaupa avtobusnim voznikom,« so poudarili.

V sindikatu so med drugim opozorili, da varnost voznikov in s tem potnikov ni vedno na prvem mestu. »Delodajalci, ki so odgovorni za tehnično brezhibnost vozil, varčujejo pri njihovem vzdrževanju. Urniki voznikov so nepredvidljivi in pogosto znani le dan ali dva vnaprej, kar onemogoča zasebno življenje, počitek in ustrezno psihofizično pripravljenost,« so našteli. Namesto k ureditvi razmer se raje zatekajo k uvozu tuje delovne sile.

Zahtevajo dolgoročne sistemske rešitve

V Sloveniji ima po njihovih navedbah veljavno vozniško dovoljenje kategorije D več kot 13.000 oseb, a jih le dobrih 3.000 dejansko opravlja delo voznika avtobusa. »To pomeni, da bi se mnogi lahko vrnili k temu poklicu, če bi bili pogoji dela in plačila za opravljeno delo dostojni,« so poudarili in ocenili, da so ta poklic delodajalci v zadnjih letih na račun lastnega pohlepa in ob podpori države, ki se prepogosto postavlja na stran kapitala, razvrednotili.

»V Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije zahtevamo, da država ne ostaja pasivna, temveč zagotovi ustrezne pogoje in učinkovit nadzor nad izvajanjem zakonodaje ter s sistemskimi ukrepi ne le prepreči, ampak tudi zaustavi nadaljnje razvrednotenje tega poklica,« so zapisali. Poleg tega zahtevajo dolgoročne sistemske rešitve, da bo ta poklic privlačnejši za tiste, ki ga želijo opravljati.

Leta 2021 je kot član sveta delavcev LPP prijavil korupcijo na naslovu LPP – tehnični pregledi, nato je bil odpuščen

Avgusta se je na Facebooku pojavila zgodba Veljka Gačića, ki je objavil odprto pismo javnosti. Pismu je dal naslov »Ko resnica postane kaznivo dejanje«. Povedal je, da je bil po 24 letih predanega dela v javnem podjetju, kjer je kot delavec dal vse od sebe, odpuščen. »Ne zaradi malomarnosti ne zaradi nesposobnosti, temveč zato, ker sem kot izvoljeni član sveta delavcev opravljal svojo dolžnost: opozarjal na kršenje delavskih pravic in nepoštene prakse znotraj podjetja,« je zatrdil in pojasnil, da je bilo njegovo opozorilo vnaprej obsojeno – ne s protiargumenti, ampak s tihim in učinkovitim obračunom.

»Župan Mestne občine Ljubljana, Zoran Janković, skupaj z direktorjem podjetja Petrom Horvatom, je s pomočjo slovenskega krivosodja izpeljal mehanizem, ki je namenjen eni stvari: utišanju,« je zapisal Gačić. Ker je branil sodelavce, je izgubil službo. »Pravna država, ki bi morala varovati pravice delavcev in sindikalnih predstavnikov, je to dopustila. Ne le dopustila – omogočila,« je dodal.

Izpostavil je, da se Slovenija rada ponaša s socialnim dialogom in pravno državo. »A moja zgodba, žal, razkriva drugo plat: kako hitro lahko oblast poseže v delovno razmerje, če ji kdo postane moteč. Kako zlahka institucije zatajijo, ko gre za preprostega delavca brez političnih zvez. Kako sodni sistem postane orodje politične volje namesto varuh pravičnosti,« je zapisal. Poudaril je, da ne piše kot žrtev, ampak kot priča in v opozorilo – po njegovih besedah namreč ni edini, ki se mu je to zgodilo, je pa eden redkih, ki si še upa spregovoriti.

»Pravna država, ki bi morala varovati pravice delavcev in sindikalnih predstavnikov, je to dopustila. Ne le dopustila – omogočila.«

»To pismo je poklon vsem tistim, ki še verjamejo v dostojanstvo dela. Ki vedo, da ni normalno, da delavec po 24 letih ostane brez vsega, ker je govoril resnico. In predvsem kot apel tistim, ki imajo moč – da se ta praksa konča. Da nihče več ne izgubi kruha zaradi poštenja,« je bil jasen.

Gačićevo zgodbo je javno potrdil tudi Drago Mešič, ki je v LPP delal 28 let – ker je opozarjal na nepravilnosti, je tudi on dobil odpoved. Kot je pisal portal Prava.si, je Gačić opozarjal na težave, ki jih zaposleni doživljajo na delovnem mestu. Na mnogih končnih postajališčih vozniki nimajo niti stranišča niti pitne vode, vozijo osem do devet ur brez počitka. Izpostavil je tudi zdravstvene težave. Po njegovih besedah veliko zaposlenih v LPP sčasoma doletijo sladkorna bolezen ali kronične bolezni zaradi stresa. Mnogi imajo tudi visok pritisk in spalno apnejo.

O preobremenjenosti voznikov in o razlogih, zakaj o tem mnogi molčijo, je leta 2017 govoril že sindikalist in nekdanji voznik Miha Erbežnik, ki je za Delo povedal, da LPP v nekem smislu proizvaja invalide. Tudi njega je doletela izredna odpoved delovnega razmerja. V Delu je med drugim spomnil, da naj bi LPP privarčeval približno milijon evrov, s tem ko je leta 2013 prenehal plačevati prispevke za poklicno zavarovanje za voznike, zato je podjetje tožilo 53 delavcev.

Dodal je tudi, da Janković – kot je povedal sam – neomajno zaupa Horvatu in ga podpira. Ko so v Tedniku leta 2017 poročali o dogajanju na LPP, so se oglasili preostali štirje sindikati, ki so ocenili, da gre za zavajanje javnosti, in zaprosili, naj se ugled podjetja ne blati zaradi osebnih zamer posameznikov.

Delodajalec se je želel poravnati, delavcu so ponudili 25 tisoč evrov

Gačić v svojih zapisih še zatrjuje, da mu je bila ponujena podkupnina v višini 25 tisoč evrov. »Da molčim o sistemskih nepravilnostih: kršitvah delavskih pravic zaposlenih in korupciji pri tehničnih pregledih vozil. Nisem pristal. Raje sem izgubil službo, kot da bi se prodal. A problem ni samo LPP ali MOL. To je država, ki ščiti korupcijo, utiša resnico in uničuje poštene ljudi,« je zatrdil.

Kot je razvidno iz pogodbe (Prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom), je delodajalec zoper delavca sprožil postopek izredne odpovedi in prepovedal opravljanje dela. Delavec bi s podpisom soglašal, da mu z določenim dnem preneha delovno razmerje. Med ureditvami medsebojnih razmerij najdemo zahtevo, da se podpisnika sporazuma dogovorita, da delodajalec z zadnjo plačo delavcu izplača še 25.000 evrov, ob tem pa delavec ne bo začenjal nobenih drugih postopkov in sporov – sicer mora omenjeni denar vrniti. Poleg tega mora denar vrniti tudi v primeru, če bi delavec na socialnih omrežjih objavljal vsebine, kakorkoli povezane z LPP, d. o. o.

»Raje sem izgubil službo, kot da bi se prodal. A problem ni samo LPP ali MOL. To je država, ki ščiti korupcijo, utiša resnico in uničuje poštene ljudi.«

V končnih določbah so zapisali, da gre za izvensodno poravnavo, za ureditev vseh spornih razmerij med delavcem in delodajalcem. Gačić je o dogajanju obvestil ministrstvo za finance, kjer pa so po njegovih besedah dokumentacijo posredovali inšpektoratu za delo. Nato je zadeva obstala. Z vprašanji smo se obrnili na MOL in LPP; odgovore objavimo, takoj ko jih prejmemo.