Javne osebnosti ob odločitvi Ustavnega sodišča: težave s spoštovanjem in strpnostjo

Uredništvo
(foto: www.us-rs.si, Daniel Novakovič)
POSLUŠAJ ČLANEK
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z včerajšnjo odločitvijo omogočilo izvedbo referenduma o spremembah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki definicijo prve spreminja iz  »urejene življenjske skupnosti moža in žene« v  »življenjsko skupnost dveh oseb«.

Gre za še eno od odločitev Ustavnega sodišča (US), ki je močno razburila predvsem ideološko levo usmerjene politike, javne osebnosti in državljane.

Medtem ko se nekateri v svojih izjavah držijo načela, da je odločitve US potrebno spoštovati, četudi se z njimi ne strinjamo, pa pri tem mnogim tudi v javnosti močno drsi.

Bolj ali manj primerne odzive tistih, ki so nad odločitvijo varuhov ustave in človekovih pravic razočarani, smo zbrali spodaj, pod njimi pa dodali še uredniški komentar.

(Ne)spoštljivo in (ne)strpno na Twitterju


V podtonu je težave pri spoštovanju odločitev Ustavnega sodišča zaznati pri nekdanjem predsedniku Državnega zbora Pavletu Gantarju:

S spoštovanjem institucij pravne države, če ji njihove odločitve niso po godu, ima tudi nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek:





Nekdanji poslanec Socialnih demokratov Luka Juri je pri zaničevanju Ustavnega sodišča brez zavor:

Z ustvarjanjem vtisa nepristranskosti se kaj prida ne trudijo novinarji osrednjih medijskih hiš: O sramoti in še čem hujšem odkrito govori notranjepolitični novinar Dela Zoran Potič





Novinar vala 202 Tomaž Celestina, ki prav tako spremlja notranjo politiko, meni, da referenduma do božiča zagotovo ne bo.

Drugačne vrste "navala" bi si verjetno želel še en novinar tega radia Nejc Jemec: 



Pogosto se na netočno in zavajajoče medijsko poročanje odzovejo tisti, ki jih plačujejo:

Kakšen odziv je prišel tudi iz estradnih vrst: Znani komik meni, da ne gre za otroke ...



Anžej Dežan se bo boril še naprej:



KOMENTAR: Uredništvo
Šola iz selektivne strpnosti in nespoštovanja pravne države
Ob odločitvah sodišč, ki se dotikajo kolektivnih čustvovanj množic je žalostno, na trenutke celo patetično spremljati izpade nestrpnosti in nespoštovanja, kakršnih si ne privoščijo zgolj anonimneži, ampak tudi osebnosti z javnim ugledom in vplivom. Številni, ki zadnje čase javno pljuvajo po najvišji instituciji zaščite ustave in človekovih pravic v državi, so se v minulih letih v seriji primerov javno zgražali nad "nesprejemljivim odnosom" določene skupine ljudi in politikov do te iste pravne države in institucij. A takrat je seveda šlo za odločitve sodišč, s katerimi so se strinjali in za osovraženega politika, katerega so prezirali. Ta selektivna strpnost in spoštovanje do tistih, s katerimi se strinjamo, ostali pa so, karikirano:  "zaplankani nestrpneži in homofobi,"  ima korenine v logiki prejšnjega avtoritarnega sistema, kjer je imela svoj prav vedno lahko le ena stran. Dotični primer zgolj dokazuje, da so pred pregovorno najglasnejšimi demokrati in zagovorniki človekovih pravic še leta zorenja in širjenja obzorij, da si bodo ta status tudi dejansko zaslužili. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Kaj je v ozadju združevanja referendumov, ki ga predlaga Svoboda, in kako bi vplivalo na evropske volitve?
  • 16. 03. 2024
V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023