Janševa vlada gor ali dol, izdatna javna sredstva za leve medije tudi v letu 2020

Kot smo na Domovini v seriji člankov že prikazali, je boj levo usmerjenih medijev proti desnosredinski vladi v največji meri povezan s strahom pred zmanjšanjem obilnega kolača davkoplačevalskih sredstev, ki se preko različnih javnih blagajn stekajo do številnih prejemnikov, ki so z leti od njih postali praktično odvisni.

A podatki iz aplikacije za prikaz porabe javnega denarja Erar dokazujejo, da ljub občutku ogroženosti "zima", kar se kanaliziranja javnih sredstev tiče, za večino teh medijev še ni prišla.

Mladina

Po nakladi in dosegu razmeroma obroben radikalno levičarski medij ostaja med bolj financiranimi z davkoplačevalskih sredstev. Samo v letu 2020 je iz različnih javnih blagajn za takšne in drugačne storitve (naročnine, razpisi, oglasi ...) ter namene prejel skoraj 228 tisoč evrov.

Največji "financer" med javnimi institucijami je Ministrstvo za kulturo z  29 tisoč evri letnih nakazil, sledi RTV Slovenija z 12.500 evri (spomnimo, pred časom smo razkrili, da imajo na RTV Slovenija naročenih kar 73 različnih izvodov Mladine in njenih edicij).

Mestna knjižnica Ljubljana je s svojimi 8.200 evri letnih nakazil Mladini po svoje razumljiv uporabnik njihovih storitev, čeprav recimo za konkurenčen tednik z druge politične strani, Demokracijo, namenijo nekajkrat manj (1.900 €), za tednik Reporter, ki je nekje vmes, pa denimo 2.300 €.

Manj razumljivo je, zakaj Mladini 7.900 € s strani Agencije za raziskovalno dejavnost, pa 6.100 € z Elesa, 3.900 z Univerze v Mariboru, pa recimo 4.200 evrov iz Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana, 2.700 € iz Centra javne kulture Šiška in 1.500 € iz Slovenske filharmonije, ko pa večino leta predstav, koncertov in drugih dogodkov sploh ni bilo.

V zadnjem desetletju je iz javnih blagajn različnih javnih institucij Mladina potegnila več kot 2 milijona evrov.

Dnevnik

Še veliko bolje financiran s strani države je eden od trojice nacionalnih tiskanih časopisov, Dnevnik. Ta je lani s strani državnih institucij in podjetij prejel 551.209 EUR.

Najvišji znesek mu je, najverjetneje za objavo novic o pokojnih, nakazalo Javno podjetje ŽALE. 31.263 EUR je podjetju nakazalo Ministrstvo za kulturo (medijski razpis), dobrih 24 tisočakov RTV Slovenija, par sto evrov manj Mestna Občina Ljubljana, 17 tisočakov Festival Ljubljana itd.

Ob pregledu seznama hitro dobimo vtis, da so do podjetja močno darežljive tudi druge kulturne institucije. Tako med njimi najdemo Slovensko mladinsko gledališče, ki je hiši v letu koronavirusa, kdo ve zakaj, plačalo 14.269 EUR, Cankarjev dom 7.104 EUR, Slovensko narodno gledališče opera in balet Ljubljana pa 4.496 EUR. Ti zneski niso namenjeni samo za plačilo naročnin, vendar o tem, za kaj so bili porabljeni, ERAR ne navaja.

V zadnjem desetletju je Dnevnik iz javnih sredstev dobil skoraj 6,5 milijona evrov.

Večer

Dnevnikov sestrski časopis na Štajerskem, Večer (napovedi o združitvi so sicer potihnile), za pretežno ljubljanskim Dnevnikom v javnih prihodkih nekoliko zaostaja.

V letu 2020 je iz javnih sredstev prejel dobrih 350 tisoč evrov. Največ, okoli 60 tisočakov iz Zavoda za zaposlovanje, 21 tisoč s strani Ministrstva za kulturo (medijski razpis) in 17 tisoč od Pošte Slovenije. Vsaka po približno 10 tisočakov sta mu v 2020 izplačala Mestna občina Maribor in Univerza v MB. Med plačniki Večeru s 7,3 tisočaki najdemo tudi Slovensko tiskovno agencijo (STA).

Zadnje desetletje se je v podjetja, ki so izdajala časopis Večer, prelilo 4,7 milijona evrov davkoplačevalskih sredstev.

Delo

Osrednji slovenski časopis Delo je v letu 2020 prejel 1.6 milijona evrov javnih sredstev. Njegovi osrednji finančni viri, ki se napajajo iz javnih sredstev so Javno podjetje Žale, ki mu je nakazalo 107.056. Sledi RTV Slovenija s 53.106 EUR, Cankarjev dom s 47.306 EUR in MOL s 46.016 EUR.

Da so zaporniki, ki nimajo dostopa do spleta, vseeno ustrezno informirani, poskrbi Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij s 35.607 evri. Med plačniki tudi tu, tako kot pri časopisu Dnevnik izstopajo številne kulturne institucije (Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Festival Ljubljana, SNG Opera in balet Ljubljana... 30.056 evrov je časopis Delo prejel tudi s strani Ministrstva za kulturo, oziroma iz medijskega razpisa.

Reporter

Poglejmo še medij, ki se je iz desnega ciljnega prostora pod lastništvom podjetij Martina Odlazka pomaknili proti sredini ali celo preko.

Revija Reporter je v letu 2020 s strani z državo povezanih financerjev prejela 82.372 evrov. Največ, 24.700 EUR ji je bilo nakazanih s strani Ministrstva za kulturo za medijski razpis, 8.768 evrov je družba prejela od državnega upravljavca elektroomrežja ELES, 5.393 EUR s strani Javne agencije za varnost prometa, 4.182 EUR pa so v družbi prejeli tudi od RTV Slovenija.

V zadnjem desetletju je Reporter iz javnih sredstev pridobil 650 tisoč evrov.

Drugi mediji Martina Odlazka

Reporter je del izredno razvejane in prepletene lastniške skupine Media24 z več kot deset različnimi izdajatelji, ki jo, kot so zapisali na portalu Podčrto, pa domnevno obvladuje ena oseba: Martin Odlazek. Gre za konglomerat, ki združuje vse tri medijske dejavnosti, saj med drugim izdaja splošnoinformativni dnevni časopis (Svet24), številne radie (RGL, Salomon, Aktual …) in televizijo (TV Veseljak). Domnevno Odlazek stoji tudi za novim spletnim medijem, ki je, tako kod večina drugih iz skupine, blizu levi opoziciji, političnem portalu Necenzurirano.

Ob tem izdajajo še približno šestdeset drugih medijev, med katerimi so športni dnevnik Ekipa/SN, več regionalnih tiskanih časopisov (Dolenjski list, Novi tednik …), številne znane revije (Zarja/Jana, Zvezde/Lady, Vklop/Stop, Obrazi …), radijske postaje (RGL, Aktual, Veseljak …) itd. Več na Podčrto.si.

Koliko javnega denarja letno počrpajo vsi ti mediji, je zaradi razvejane strukture težko ugotoviti. Po oceni enega najboljših poznavalcev slovenske medijske scene pri nas, Bojana Požarja, pa na bi samo iz lanskega medijskega razpisa ti mediji počrpali polovico razpoložljivih sredstev, to je okoli milijon evrov.

Družina

Velik delež javnih sredstev in sicer 323.953 EUR je v letu 2020 prejela tudi založba Družina. Njen največji plačnik je bila Javna agencija za knjigo Republike Slovenije z 61.000 evri. Tu je treba poudariti, da znotraj Družine deluje tudi knjižna založba, čemur je treba pripisati ta sredstva. Obenem ima Družina ob osrednjem tedniku večje število samostojnih revij in publikacij.

Sledi ji Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje z 53.023, Mestna knjižnica Ljubljana s 24.490 evri in Ministrstvo za kulturo z 22.329 evri. V nadaljevanju so s tremi izjemami na seznamu le še splošne knjižnice. Primarna dejavnost založbe Družina namreč ni izdaja časopisa, temveč knjig, zato je ta delež tudi razumljiv.

V zadnjem desetletju je založba Družina za svoje edicije in knjižni program prejela dobra 2 milijona evrov, od tega pol milijona iz Javne agencije za knjigo.

Demokracija (založba Nova obzorja)

Založba Nova obzorja, ki med drugim izdaja revijo Demokracija, je po podatkih aplikacije ERAR prejela 58.331 evrov. Najvišji znesek, 19.178 evrov ji je nakazalo Ministrstvo za kulturo. 5.079 evrov je bilo založbi nakazanih s strani holdinga slovenske elektrarne, 2.873 EUR pa ji je nakazal tudi Državni zbor.

Na seznamu plačnikov pozornost vzbujajo predvsem nekatere občine (Vransko, Grosuplje, Gorenja vas-Poljane). Preostali dohodki so manjša plačila s strani splošnih knjižnic, namenjena tako naročnini na revijo, kot za knjige, ki jih izdaja založba.

Nova24TV

Če vsi do sedaj navedeni mediji iz javnih sredstev dobivajo kar znaten delež sredstev, pa to ne velja za Novo TV24, ta je namreč iz njih v letu 2020 prejela le drobiž. Podjetju Nova hiša, ki izdaja spletno stran nova24TV.si, je bilo tako s strani Občine Grosuplje, Slovenskih železnic in Zavoda za gozdove Slovenije nakazanih 7.400 evrov, NTV24.si, ki izdaja televizijo, pa je s strani državnih podjetij v letu 2020 prejela okroglih 10 tisočakov. Sredstva so ji nakazali Slovenske železnice, Javna agencija RS za varnost prometa in STA.

In medij Domovina.je? Za delovanje našega medija iz javnih sredstev, ki jih beleži Erar.si, od ustanovitve septembra 2015 do sedaj ni prišel niti en evro. V primerjavi z zgornjimi pa smo neznatne vsote pridobili iz oglaševanja Slovenske vojske in progama medgeneracijskega sodelovanja. Delež Domovine v tem medijskem oglaševalskem kolaču se meri v promilih. Samo tisti za promocijo Slovenske vojske je znašal nekaj čez milijon evrov. Kako so si tega razdelili zgornji in drugi mediji, ni zabeleženo v Erarju in nam tudi ni znano.