Janše niso zmotili gasilci, ampak državno sponzorirani aktivisti

Foto: Wikimedia (zgoraj), Daniel Novaković, STA(spodaj)
Predsednik vlade Janez Janša je s tvitom znova razjezil nekatere nevladne organizacije, saj je Slovence vprašal, če poznajo kakšne nacionalne dosežke organizacij, ki so združene v iniciativo Glas ljudstva. Slednje so se na tvit ogorčeno odzvale, pritrjuje pa jim tudi direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) Goran Forbici. Forbici za RTV Slovenija ocenjuje celo, da se Janša obrega ob nevladnike, ker se boji uspeha aktivnosti, ki jih te izvajajo pred volitvami.

A čeprav v primeru navladnih organizacij prevladujejo gasilska, kulturna, športna in druga društva ter družbeno koristne organizacije, te niso tiste, ki bi jih problematiziral premier, čeprav so ob kritikah vselej izpostavljene. Pregledali smo številke, ki se nanašajo na delovanje nevladnega sektorja, posebej še tistega dela, ki se združuje v Glas ljudstva.

Celoten nevladni sektor po podatkih CNVOS obsega malo manj kot 27.000 organizacij, ki so v veliki večini društva. Sektor na leto ustvari približno milijardo evrov prihodkov. Od tega približno tretjina teh sredstev oziroma običajno nekje med 300 in 400 milijonov prihaja iz javnih sredstev (državni proračun, občine …). Tukaj govorimo o celotnem sektorju nevladnih organizacij, vključno z gasilskimi društvi, športnimi organizacijami, socialno varstvenimi zavodi in drugimi.

Glavnina teh sredstev je tako namenjena zagotavljanju požarne varnosti, športa, kulturnih in različnih drugih socialnih projektov. Da je tako, opozarja tudi Goran Forbici, direktor CNVOS, ki poudarja da je »daleč od tega, da bi šlo za parazite, ki ne delajo nič in enostavno živijo na državnem denarju.«

A kritika Janše ni bila usmerjena proti nevladnim organizacijam na splošno, temveč proti konkretnemu seznamu tistih nekaj več kot 100 organizacij, ki so se zružile v iniciativo Glas ljudstva in Janševi vladi napovedale vojno.

Večina financ za družbeno koristne dejavnosti


Pri tem drži, da niso vse organizacije na seznamu prejemnice državnega denarja, a so tiste, ki niso, v izraziti manjšini. Skupno so organizacije, združene v Glas ljudstva, od leta 2003, od kar prejemke javnega denarja beleži Erar, prejele 105.948.644,91 € (do konca januarja 2022). A tudi pri tej številki je treba biti previden, saj je del tega denarja namenjen tudi aktivnostim, ki ljudem nudijo pomoč, kot je denimo osrednja dejavnost Društva SOS telefon, kamor lahko pokličejo ljudje v stiski.

Nikakor torej ni mogoče reči, da je šlo za levičarski aktivizem, ki sicer pri iniciativi Glas ljudstva stopa v ospredje, vseh ali večino teh dobrih sto milijonov evrov v zadnjih 18 letih. A številke so vendarle visoke.

V »manjšini« financiranja še vedno milijoni za aktivizem


V pisani druščini poimenovani Glas ljudstva tako najdemo približno 20 organizacij, katerih osrednje poslanstvo je aktivizem in zagovorništvo (pretežno) levičarskih idej. In slednje so prejele od leta 2003 več kot 20 milijonov evrov, od tega le Mirovni inštitut več kot pet milijonov. Še štiri milijone so prejele organizacije, ki izvajajo ekološki aktivizem (pri čemer niso upoštevane organizacije, katerih osrednja dejavnost so ekološke aktivnosti kot je ponovna uporaba odpadkov ipd.)

Skoraj 27 milijonov odpade na organizacije, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo, a tudi slednja je pogosto le krinka za izvajanje političnega aktivizma. Kulturno aktivistični Zavod Maska treh Janezov Janš je sama prejemnik skoraj petih milijonov evrov. Še pet milijonov so prejele LGBT organizacije, aktivizem pa je stranski produkt tudi mnogih drugih.

Bogato financirane organizacije z Metelkove 6

Ob političnem in medijskem napadu na Zavod Iskreni smo preverili, koliko davkoplačevalskih sredstev so od leta 2007 do 2021 v primerjavi z Iskrenimi prejeli zavodi, ki domujejo v stavbi Metelkova 6, za katero Glas ljudstva v eni od zahtev, posredovanih levim strankam zahteva, da jo Ministrstvo za kulturo prepusti nevladnikom.

Prišli smo do ugotovitve, da te organizacije prejmejo skupaj precej zajetno vsoto preko 43,4 milijona evrov, ki so jim bili namenjeni iz različnih javnih blagajn.




Porast sredstev za nevladnike se dogaja pod vsemi vladami


Financiranje nevladnih organizacij iz javnega denarja po besedah Forbicija vlada Janeza Janše redno spremlja in obravnava na svojih sejah, kar ocenjuje za »partijski način« financiranja. A tega financiranja je ne glede na barvo vlade vsako leto več. V 18 letih se je količina javnih sredstev za nevladnike povečala za 2,5-krat.

Leta 2003 so vse nevladne organizacije prejele skupaj 166.756.664,45 evrov javnih sredstev, deset let kasneje, leta 2013 že 287.564.583,56 evrov. Izjemen porast pa je zaznati predvsem v zadnjih treh letih, ko so sredstva s 333 milijonov v letu 2018 narasla na 372 milijonov v letu 2019 in nato na 416 milijonov v letu 2020, ko je večino leta že vladala vlada Janeza Janše.

Porast gre v manjši meri pripisati občinam, medtem ko so sredstva, ki jih nevladnikom namenjajo ministrstva, v strmem porastu, od leta 2015 so se več kot podvojila.



https://twitter.com/LahovnikMatej/status/1494397871973670913
KOMENTAR: Peter Merše
Problem niso gasilci, ampak državno sponzorirani nevladni levičarski aktivizem
Kadar je govora o financiranju nevladnikov (skoraj) nihče, tudi Janša, ne problematizira gasilcev in Karitasa, ki so med večjimi prejemniki sredstev. A čeprav gre za manjši delež celotne nevladniške pogače, se milijoni stekajo tudi v organizacije, ki pretežni, ali pa vsaj nezanemarljivi delež energije namenjajo boju proti strankam slovenske pomladi, ko so te na oblasti, pa tudi v protivladne proteste. Čeprav gre »le« za nekaj milijonov letno, s tem denarjem organizacije lahko zaposlujejo serijo aktivistov, ki tudi za davkoplačevalski denar izvajajo aktivizem proti idejam dela davkoplačevalcev, medtem ko so takšne aktivnosti na drugi strani izključno v domeni prostočasnih prostovoljcev. Če slučajno kakšna od njih dobi namensko (ne za aktivizem) nekaj sredstev, kot lani denimo Zavod Iskreni, je na nogah pol države. To je bolečina desne vlade, ki je kot vlada odgovorna za deljenje denarja, posledično je tudi njena naloga, da spremlja, koga financira. Očitki, da vlada tega ne bi smela, ko gre za javni denar, nikakor ne vzdržijo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike