Janša: Smo edina država, v kateri se sindikati borijo proti boljšemu življenju

Poslanci so v ponedeljek sprejeli interventni zakon. V strankah desne sredine so poudarili, da bodo od njega imeli korist vsi. Na drugi strani nasprotniki ocenjujejo, da je zakon škodljiv tako za ljudi kot tudi za javne finance – sindikati so napovedali začetek zbiranja podpisov za pobudo za naknadni zakonodajni referendum. »Ne razumete slovenskega delavca,« je dejal poslanec Aleksander Reberšek, ki je Levici očital, da dela reveže – v treh letih Golobove vlade je 47.000 ljudi več pod pragom revščine. Janez Janša je pripomnil, da smo edina država, v kateri se sindikati borijo proti temu, da bi bilo življenje za vse bolje.  

Po včerajšnji potrditvi interventnega zakona (ZIURS) so predstavniki sindikalnih central na novinarski konferenci ponovili svoje ocene, da intervencijski zakon prinaša številne negativne posledice za ljudi in državo ter velika tveganja za stabilnost družbenih podsistemov, predvsem pokojninskega in zdravstvenega. Zato so napovedali začetek zbiranja podpisov za pobudo za naknadni zakonodajni referendum.

Sindikati: Predlagatelje zakona je vodil pohlep

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je opozoril, da je bil zakon sprejet, ne da bi se ga poskušalo prej uskladiti v socialnem dialogu. Interventni zakon po njegovih besedah posega na temeljna področja – med drugim v davke in prispevke, v zakon o delovnih razmerjih, pokojninsko reformo in zdravstveno zakonodajo. »Gre za zakon, ki morda kratkoročno nekaterim prinaša nekoliko več, manjšini pa prinaša mnogo več. Njegov glavni problem je, da na srednji in dolgi rok veliki večini prinaša manj,« je dejal Počivavšek in dodal, da je predlagatelje pri sprejemu takega zakona vodil pohlep. Po njegovih besedah so si v sindikatih enotni in jim ni ostalo nič drugega, kot da se lotijo zbiranja podpisov za naknadni zakonodajni referendum.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj vidi ta zakon kot prelomno točko in močan signal, da se Slovenija ločuje od načel, ki so veliki večini prebivalcev zagotavljala znosno in dostojno življenje – oboje po njegovih besedah omogoča prakticiranje socialne države.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je potrdil stališče sindikatov, da je treba storiti vse, kar je v njihovi moči, da se ohranijo solidarnost, medsebojna pomoč in dostopnost kakovostnih javnih storitev. Ob predvideni javnofinančni luknji v višini ene milijarde evrov to po njegovem mnenju pomeni tudi krčenje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, slabšo kakovost in začetek razkroja javnega zdravstva. Opozoril je tudi na vsebino, ki po njegovih besedah mladim onemogoča sklepanje pogodb o zaposlitvi in s tem varnih zaposlitev.

»Dejstvo je, da smo na križišču, kjer izbiramo, ali bo prevladala moč kapitala ali moč ljudstva. In moč ljudstva mora na koncu zmagati,« je k zbiranju podpisov pozval tudi Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf. 

Zakon ima med drugim določbo, ki se nanaša na davke – kar pomeni, da je referendum nedopusten. Slovenska zakonodaja pozna le referendum o zakonu kot celoti, ne pa o posameznih delih – zato bi se po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ lahko znašli v ustavnopravnem nedopustnem položaju.

Zorko je ocenil, da gre za zlorabo pravil in izrazil prepričanje, da bo ustavno sodišče, v kolikor bi prišlo do zavrnitve referenduma s strani poslancev, dopustilo referendumsko vprašanje. Ob tem je spomnil podobno odločitev ob nekdanjem poskusu preprečitve referenduma o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ustavnosodne prakse na tem prodročju sicer nimamo.

Se spomnite Zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, ki ga je pripravil I8M s podpisi državljanov, DZ pa sprejel julija 2022 po nastopu Golobove vlade. Zakon je "s paketnim pristopom" razveljavil ali spremenil več…

— Miro Haček (@MHacek) May 12, 2026

Matjaž Han (SD) je v ponedeljek opozoril, da je treba v sedmih dneh najprej zbrati 2.500 podpisov, potem pa še 40 tisoč podpisov. Po njegovih besedah podpisov ni tako zelo lahko nabrati. Dejal je, da so v predlogu nekatere rešitve, ki jim je težko oporekati, nekatere pa bi bilo treba nujno predebatirati. Po njegovi oceni se je s sprejetjem zakona preveč hitelo. 

Zakon bo koristil praktično dvema milijonoma ljudem

»To je zakon, ki razbremenjuje vse. Je zakon, ki bo koristil praktično dvema milijonoma ljudem v Sloveniji – upokojencem, ker bodo imeli višje pokojnine, ker bodo manj obremenjene, delavcem, ker bodo imeli plačo, ki bo imela večjo kupno moč in vsem tistim, ki zdaj čakajo v dolgih čakalnih vrstah, ker bodo prej prišli do zdravnika,« je v ponedeljek dejal predsednik SDS Janez Janša. Po njegovih besedah je ta zakon uresničljiv ob drugačnem funkcioniranju države, kjer se bo delalo tudi na odhodkovni strani – kajti stroški za funkcioniranje države so previsoki.

Spomnil je na nova zakon o vladi, ki bo omogočil vitko državo. Ob tem je izpostavil debirokratizacijo in decentralizacijo – ukrepi, ki se skrivajo pod tema dvema besedama, bodo po njegovih prispevali k temu, da bo funkcioniranje države cenejše in tudi bolj kvalitetno. Kot je dejal, je oboje možno doseči ob manjših izdatkih – a le, če držijo številke, ki jih o javnofinančnem stanju države prikazuje Klemen Boštjančič. Če je stanje v resnici slabše, pa bodo potrebni fiskalni ukrepi, ki jih bodo izvajali ob pripravi proračunskih dokumentov.

Življenje bo boljše za vse, pokojnine bodo višje, kupna moč bo večja.

Janša je pripomnil, da smo edina država, v kateri se sindikati borijo proti temu, da bi bilo življenje za vse bolje – spodbudil jih je, naj si pogledajo učinke zakona. Po njegovih besedah bo življenje boljše za vse, pokojnine bodo višje, kupna moč bo večja. Izpostavil je, da levica svojo politiko gradi na zavisti, medtem ko si oni želijo svojo politiko graditi na ambicijah. »Res je, da zakon ne bo imel popolnoma enakih učinkov za vse, a bo koristil vsem,« je zatrdil.

V strankah desne sredine so nasprotnemu taboru sicer že večkrat očitali, da jim je v interesu, da bi imelo čim več ljudi minimalno plačo – medtem ko se oni trudijo, da bi ljudje imeli več od tega.

V treh letih Golobove vlade 47.000 ljudi več pod pragom revščine

»Vi slovenskega delavca ne razumete, ker niste prehodili te poti,« je dejal na seji Aleksander Reberšek (NSi), ki je tudi preveril, ali ima poslanka Levice Nataša Sukić morda kakšne podjetniške oz. delavske izkušnje. Teh v njenem življenjepisu ni našel, je pa našel podatek, da je bila med drugim zaposlena pri društvu Škuc, ki letno prejme 700.000 evrov. »Ne razumete slovenskega delavca, ker vam gre predobro v življenju in ustvarjate reveže – v treh letih vaše vlade je 47.000 ljudi več pod pragom revščine,« je Reberšek pokazal s prstom na Levico in poudaril, da delajo za vse, razbremenjujejo vse državljane in ne le bogatih, kot očitajo v nasprotnem taboru.

Denar ne raste na drevesu. Razen, če si urednica Lezbomanije na Radio Študent. pic.twitter.com/V82FY5PNqi

— Aleksander Rebersek (@AlexRebersek) May 11, 2026

Prvopodpisani pod predlog zakona Janez Cigler Kralj (NSi) je ponovno poudaril, da zakon nikomur ničesar ne jemlje, temveč prinaša prve, najnujnejše ukrepe za normalizacijo razmer po štirih letih zgrešene politike vlade Roberta Goloba. Ovrgel je več očitkov, med drugim tudi to, da bo zakon znižal pokojnine in da bo zaradi njega potrebno varčevanje. 

»Sam zakon ne bo navrtal luknje, to pa zaradi tega, ker bo gospodarstvo postalo bolj konkurenčno. V kolikor pa ne bo, ne bo izvoza. Samo v letošnjem januarju, februarju – smo iz Slovenije izvozili za 38,9 odstotka manj izdelkov kot lani, torej to pomeni, da moramo nekaj na hitro storiti, da se bo sploh iztekalo v državno blagajno,« je v oddaji Studio ob 17.00 komentiral Marko Lotrič (Fokus).

Dejstvo pa je, da nekateri ukrepi praktično ne bodo imeli učinka – da se znižanje DDV na osnovna živila skoraj ne bo poznalo, je za Planet ocenil tudi nekdanji generalni direktor Fursa Ivan Simič. Poleg tega je po nekaterih ocenah nepremišljena tudi razvojna kapica pri 7.500 – več kot 7.500 evrov bruto plače ima namreč le dober odstotek Slovencev.