Argentinca o Sloveniji: urejena, čista, tiha, historična ... moti le socialistična gradnja

Med prvomajskimi počitnicami je med številnimi turisti Slovenijo obiskal tudi argentinski par, živeč v Buenos Airesu. Rezka, po narodnosti Slovenka, je domovino obiskala že večkrat, špansko govoreči Jose Luis pa je v Sloveniji prvič.

V prvem delu intervjuja smo se z njima pogovarjali o vtisih v Sloveniji, kako se je država spremenila v zadnjih 25 letih, o nacionalnem karakterju in podobnostih/razlikah med Argentinci in Slovenci ter še čem. 

Rezka, v Sloveniji ste bili večkrat, prvič na zborovski turneji z zborom Gallus iz slovenske skupnosti v Argentini tik pred osamosvojitvijo leta 1991, nekajkrat na krajših postankih ter zdaj prvič "na počitnicah". Kaj se ti zdi, da se je v zadnjih 25 letih v Sloveniji najbolj spremenilo?

Prišla sem v različnih situacijah, zato je primerjati težko. Moj prvi obisk je bila turneja, kjer smo obiskali ogromno inštitucij, prvič sem videla sorodnike. Iz leta '91 se spominjam nekega pričakovanja med ljudmi – bilo je mesec dni pred osamosvojitvijo, na cesti sem videla vojake … Tudi naš zbor so ljudje sprejeli v neki kolektivni evforičnosti, ki je bila verjetno del osamosvojitvenega konteksta.

Tudi v drugih, krajših postankih sem vedno prišla na obisk k družini in nisem posvečala pozornosti drugim ljudem. Tokrat pa sem opazila, da so v primerjavi z letom '91 ljudje bolj sproščeni in manj formalni, tudi v stilu oblačenja, ter bolj fleksibilni, kot da so bolj vajeni delati s tujci.

Bi se dalo potegniti primerjavo med Ljubljano in Buenos Airesom …  v čem so največje razlike in v čem največje podobnosti?

Največja razlika je opazna pri vhodu v mesto - vhod v Ljubljano je lep, medtem ko v Buenos Aires vstopaš mimo neuglednih in revnih villas miserias (mestna barakarska naselja, op. ur.).

Velika je tudi kulturna razlika, tukaj so vsi vljudni v smislu, da nihče ne moti drugega, ljudje govorijo ali se vsaj potrudijo govoriti v tujem jeziku, urejeno je, čisto in tiho. Po mestu vozijo udobni, novi, avtobusi. Mesto je historično, z njegovo večtisočletno zgodovino se srečuješ na vsakem koraku, medtem ko je v Buenos Airesu vse novo.

Zdi se nama, da študentje predstavljajo nek zanimiv družbeni sloj – v Buenos Airesu se takšni sloj ne občuti.

Čeprav so ljudje, vsaj v Ljubljani, zelo zgovorni, je po govorici težko opaziti, v kakšnem razpoloženju so ljudje, če ne razumeš jezika, k vtisu dodaja Jose.  Hkrati se vsi pozdravljajo z »Dan«, v Buenos Airesu te navade ni.

Zanimivo pa je in je tudi drugače kot v Buenos Airesu, kako se spremenijo ljudje, ko sedejo na kolo ali za volan, njihova miroljubnost kar izgine. Neverjetno, kaj vse so sposobni početi na kolesu, telefonirati, držati dežnik, ...

In seveda – na ulicah se sliši množico jezikov – za Buenos Aires je to prava redkost.

Morda še kakšen splošen vtis, izven Ljubljane?

Izjemna razlika je v tem, kako se v Sloveniji sobiva z naravo, da npr. daješ hrano pticam, da ostanejo blizu ter v natančnosti opazovanja narave – drevo ni drevo, temveč bor, hrast, lipa. Se pa tudi pretirava – stvar hitro postane grozna ali katastrofična.

Kaj pa ljudje in nacionalni karakter?

Jose: zdi se mi, da imajo Slovenci nacionalno zavest, ampak je zatrta. Opazil sem obešene slovenske zastave, medtem ko argentinskih v Argentini ne vidim toliko. V Argentini se je nacionalna zavest izgubila s tolikšnimi neuspehi v zadnjih letih.

Rezka: nisem začutila toliko splošne slovenske, kot lokalne zavesti, tej lahko pritrdim.

Vaju je v Sloveniji kaj tako pritegnilo, da bi zaradi tega tu ostala? In po drugi strani, kaj vaju je zares zmotilo?

Morala bi ostati dlje časa ter videti, kako bi se znašla kot ne-turista. Všeč nama je, kako se sobiva z naravo, da lahko hodiš praktično kjer želiš, saj je v Argentini veliko lepih predelov privatiziranih in do njih nimaš dostopa, da je toliko različnih poti, kako lahko greš zjutraj na faks ali službo, popoldne pa lahko skočiš v hribe ali pa celo na morje,  da se manj časa porabi za prevoz. Brez problema bi živel tukaj, če bi lahko premostil jezikovno oviro, dodaja Jose.

Kar naju je morda zmotilo, je socialistična gradnja, ki sva jo opazila v Ljubljani – ostra cenzura, ki uniči romantično mestno jedro in ustvarja nasprotja. Seveda pa to ne bi bil razlog, da se v Slovenijo ne bi preselila.

V drugem delu intervjuja smo se z gostoma pogovarjali o aktualni situaciji v Argentini, kako se občuti sprememba oblasti, kako je s službami in delom, varnostjo ter tudi kako Argentinci gledajo na Evropo, kam zahajajo na dopust ...