Intelektualci različnih nazorov so stopili skupaj in v osmih točkah sestavili izjavo, v kateri predsednika vlade Roberta Goloba in zunanjo ministrico Tanjo Fajon pozivajo, da ukrajinski odpor podpre z vsemi sredstvi.
Pismo prihaja manj kot teden dni po tem, ko je 18 akademikov in politikov vlado pozvalo k »razumnemu oblikovanju stališča do vojne v Ukrajini,« v katerem ugotavljajo, da ozemeljska celovitost Ukrajine ni več mogoča, kritični so tudi do NATA.
Posebnost tokratnega pisma je, da ga je podpisalo 50 vidnih intelektualcev, akademikov in politikov, ki se po svojem svetovnonazorskem in političnem prepričanju uvrščajo na zelo različne dele spektra, tako levi kot desni.
Ukrajinska vojna medtem poteka 111. dan, ruska agresija pa ostaja osredotočena na regiji Doneck in Lugansk, kjer ukrajinska stran ocenjuje, da se bo vojna za Donbas v zgodovino zapisala kot ena najbolj nasilnih v Evropi. Vlada svojega stališča do tega vprašanja še nima, ampak čaka na odločitev, ki jo bo sprejel odbor za zunanjo politiko, pri čemer si želi, da bi bila ta odločitev enotna in sprejeta še pred njegovim prvim obiskom Bruslja.
Ukrajinska odločitev za odpor zavezuje tudi nas
Ukrajinska vojna je že v četrtem mesecu in se vrstijo pozivi, da bi se brutalna ruska agresija končala, ugotavlja 50 podpisnikov, ki jih veseli »da v slovenski in evropski javnosti vlada široko soglasje o nesprejemljivosti neizzvanega in surovega napada Ruske federacije na suvereno, mednarodno priznano državo Ukrajino.«
Veseli jih tudi, da obstaja soglasje, da pobijanje otrok, barbarska obleganja, stradanje in uničevanje nekdaj cvetočih mest nimajo mesta v sodobni Evropi in zaslužijo brezpogojno obsodbo. V osmih točkah pisma nadalje ugotavljajo, da je vzpostavljanje miru izjemno težavna naloga, ki zahteva razumno ravnanje, mora pa nositi osnovne poteze pravičnosti, če želimo, da bo mir trajen in trden ter ne bo le premor med dvema spopadoma.
Za dosego pravičnega miru pa moramo prisluhniti tistim, ki jim je bil mir samovoljno odvzet, torej državljanom Ukrajine. »Če bi se ob začetku neizzvanega ruskega napada sami odločili, da bodo svojo državo, njeno prihodnost ter človeške in naravne vire najbolje zaščitili tako, da se premočni sili ne upirajo in v zatišju počakajo na boljše čase, bi morali njihovo odločitev spoštovati brez omalovaževanja. Vendar so se odločili drugače.«
Nadalje ugotavljajo, da sovražnik in ideologija, s katero se soočajo Ukrajinci ni nova ter da Rusija ne steguje rok le po ukrajinskem ozemlju, ampak tudi po kulturi in identiteti ter Ukrajincem zanikajo obstoj z besediščem podobnem tistemu, ki ga na lastnih izkušnjah v svojih delih opisuje Boris Pahor.
Podpora Ukrajini je v slovenskem vitalnem interesu
Odločitev Ukrajincev, da se agresorju zoperstavijo z orožjem je zavezujoča tudi za slovensko zunanjo politiko, ko razmišlja o svojem ravnanju. V nasprotnem primeru priznavamo logiko imperializma, ugotavljajo podpisniki.
»Menimo, da ni mogoče verodostojno obsojati ruske agresije na Ukrajino in hkrati vleči poteze, ki bi vodile k oslabitvi ukrajinskega odpora kot podlage za pravičen in trajen mir.« Ugotavljajo tudi, da je Rusija v preteklosti že kršila nedotakljivost državnih meja in ozemeljske celovitosti Ukrajine in Gruzije ter tiho odpravila neodvisnost Belorusije. Gre za nevaren precedens, ki je v zgodovini že pomenil spodbudo za frontalni napad.
»Zato je nedopustno, da bi tuje države v imenu »miru za naš čas« pristale na trgovanje z ozemljem napadene države,« pri čemer dodajajo, da je bila tudi Slovenija v zgodovini že žrtev ekspanzionističnih politik. Zato je tudi v vitalnem interesu, da se kot država postavimo za to, da prizadete države ne bodo več čakale na odločitve velesil.
Podpisniki priznavajo, da odnos Zahoda do Rusije in Rusov ni bil vselej ustrezen, širitev evroatlantskih povezav pa ne upravičuje občutka ogroženosti, na podlagi katerega ravna Rusija. Dodatno je podpora Ukrajini v našem vitalnem interesu, ker Putin pod vprašaj postavlja celotno evropsko ureditev, ki je nastala kot posledica demokratizacije Sovjetske zveze.
»Na podlagi navedenega vztrajamo, da razumna politika do ruske agresije na Ukrajino terja vztrajno prizadevanje za mir, ki pa ga je po našem mnenju možno doseči le z lojalno in odločno podporo ukrajinski obrambi, za katero so se ob izbruhu vojne odločili Ukrajinke in Ukrajinci.«
Vlada nima pripravljene strategije, čaka na stališče Državnega zbora
Vlada Roberta Goloba glede odnosa do Ukrajine še nima oblikovanega stališča, oblikovati pa jo namerava glede na stališče odbora za zunanjo politiko v Državnem zboru. Golob pri tem dodaja, da je po njegovem mnenju edino mesto za določanje zunanje politike v Državnem zboru. Želi pa si, da bi DZ sprejel enotno stališče do te teme, in to pred njegovim odhodom v Bruselj konec prihodnjega tedna. Tanja Fajon medtem poudarja da mora biti zunanja politika osredotočena na humanitarno pomoč.
Seja odbora za zunanjo politiko je bila sklicana že po tem, ko se je na javnost obrnila manjša skupina politikov in akademikov, ki so podali bolj prorusko stališče, oz »razumno oblikovanje stališča do vojne v Ukrajini,« kot so ga naslovili sami. Po njihovem mnenju je treba zunanjo politiko utemeljiti na ustavnem načelu »mirovne politike ter kulture miru in nenasilja«. Več o tem pismu si preberite v tem članku.
Posebej zanimivo pri tokratnem pismu je, da sta pod isto pismo podpisani tako Aleš Maver, Matej Avbelj, Žiga Turk in mnogi drugi, pa tudi Gregor Golobič, Pavle Gantar in Miro Cerar. Redko se zgodi, da bi se pod isto pismo podpisala Gregor Golobič in Renato Podberšič.
Tudi sicer se odnos do Rusije ne deli na klasično levo in desno. Na eni strani imamo trdo, predvsem staro levico, ki je izrazito proruska, hkrati pa se jim pridružujejo tudi nekateri bolj skrajni desničarji. Na drugi strani pa so se intelektualci z obeh strani tokrat poenotili glede podpore Ukrajini.
Dogajanje pa kaže tudi, kako zelo brez vsebinska je zunanja politika Roberta Goloba. Več kot očitno jo zanimajo predvsem domači vrtički, državniške naloge pa enostavno delegira naprej. Seveda se sliši lepo in demokratično, da bo zunanjo politiko usmerjal Državni zbor, a v resnici je to bolj pesek za oči, ki prikriva dejstvo, da je aktualna politika na področju zunanjih zadev precej bosa.
Končno.
Skrajni čas je že bil, da nekdo jasno in odločno pokaže sredinec udbokučaniji in to javno pismo tak sredinec tudi je. Hvala Bogu, da v Sloveniji premoremo ljudi, tako na desni kot na levi, ki jim vest ni dala, da bi molčali ob sramotnem pismu Kućanluka s sporočilom, da naj se Ukrajince razoroži, da se bodo nehali braniti, s čimer da bodo sami prispevali k miru. Podobno so ramišljali, ko je šlo za Slovenijo, saj veste, murgljanski pokvarjenec nam je dal še razorožiti teritorialno obrambo, da bi ja zagotovil Miloševiću mir. Mir pred upornimi Slovenci, ki jim ideja, naj se mirno in stoično prepustijo klanju, da bo ja “mir”, ki si ga želi pokvarjena Kučanija, ni bila povšeči. Verjamem, da se tudi Ukrajinci ne mislijo uleči na tla Kućanu in Tuerku na čast, ter čakati na Ruse, da jih poteptajo s tanki. Morda bi tovarišija, ki je pisala prejšnje javne dopise, Slovence odrešila svoje izprijenosti in se ulegla pod ruske tanke namesto Ukrajincev. Za mir v naši domovini. Jih lepo naprošam, naj razmislijo o tej uslugi človeštvu in še posebej slovenskemu narodu.
Veseli me, da je pismo podpore podpisal tudi eden od ključnih arhitektov golobnjaka. To gesto z njegove strani gre samo pozdraviti in jo odločno pozdravljam. Tako se dela.
Naj se zunanja politika Slovenije poenoti okrog tega javnega pisma, ki je tudi potrditev pravilnosti Janševe zunanje politike. Veseli me, da to zmorejo posredno s podpisom tega javnega pisma priznati tudi nekateri zakleti sovražniki Janše na levi.
V nasprotnem primeru priznavamo logiko imperializma, ugotavljajo podpisniki.
***
Človek mora biti res v popolnem stanju kognitivne disonance, da lahko verjame v tolikšno neumnost.
Je Rusija naredila puč v recimo v Kanadi ali je Amerika naredila puč v Ukrajini?
Rovari Rusija na ameriških mejah ali rovari Amerika na ruskih mejah?
Je Rusija sprožila državljansko vojno v Kanadi, ali je Amerika sporžila državljansko vojno v Ukrajini?
Obkoljuje Rusija Ameriko s svražnim vojaškim paktom ali Nato obkoljuje Rusijo?
Instalira Rusija jedrske rakete na pragu Amerike, ali to počne Amerika na ruskem pragu?
Itd….
»Zato je nedopustno, da bi tuje države v imenu »miru za naš čas« pristale na trgovanje z ozemljem napadene države,«
***
Kje pa so bili slovenski pravičniški intelektualci, ko se je “trgovalo” s Kosovom?
Če je bil upravičen ameriški napad na Srbijo in posledična osamosvitev Kosova, ker je Srbija kršila narodne in človekove pravice Kosovarjev, potem je po analogiji upravičen tudi ruski napad Ukrajino, ker je Ukrajina eklatantno kršila narodne in človekove pravice ruske manjšine in to veliko bolj kot je Srbija kršila pravice Kosovarjev. Srbija ni nikoli s topovi obstreljevala Kosova.
Če je bila Kosovarjem priznana pravica do samoodločbe z ameriško pomočjo, pravica, ki je zapisana v ustanovni listini ZN, potem imajo pravico do samoodločbe tudi ukrajinski Rusi s pomočjo matične države.
Uporaba neenakih vatlov v podobni stuaciji je hipokrizija.
»Na podlagi navedenega vztrajamo, da razumna politika do ruske agresije na Ukrajino terja vztrajno prizadevanje za mir, ki pa ga je po našem mnenju možno doseči le z lojalno in odločno podporo ukrajinski obrambi,
***
Kaj pa obramba ruske manjšine v Ukrajini, ki je v (državljanski) vojni z večinskim prebivlastvom, ker jo je Kijev obsodil na etnocid in genocid?
Ah seveda, koga brigajo Rusi… No, Putina in Ruse iz matice brigajo in prav je tako.
Dodatno je podpora Ukrajini v našem vitalnem interesu, ker Putin pod vprašaj postavlja celotno evropsko ureditev, ki je nastala kot posledica demokratizacije Sovjetske zveze.
***
Khm, a je bila Sovjetska zveza demokratična?? Ja, potem je pa seveda sedanja Rusija nekaj drugega. Le kaj je?
Nadalje ugotavljajo, da sovražnik in ideologija, s katero se soočajo Ukrajinci ni nova
***
To je res: nacionalistična – neonacistična – ideologija, s katero se soočajo Ukrajinci res ni nova. Gre dejansko za kontinuiteto te ideologije iz časa 2. svetovne vojne, ko je Ukrajina sodelovala z nacistično Nemčijo. Ta ideologija je doživela renesanso po puču, ki ga je zrežirala Amerika leta 2014 in pomeni uvod v državljansko vojno v Ukrajini na etnični podlagi.
»Če bi se ob začetku neizzvanega ruskega napada sami odločili, da bodo svojo državo, njeno prihodnost ter človeške in naravne vire najbolje zaščitili tako, da se premočni sili ne upirajo in v zatišju počakajo na boljše čase, bi morali njihovo odločitev spoštovati brez omalovaževanja. Vendar so se odločili drugače.«
***
Po osmih letih topovskega obstreljevanja Donbasa, ki je vzelo najmanj 13 tisoč življenj, večinoma donbaških Rusov, govoriti, da napad ni bil z ničemer izzvan, je izven polja razuma. Moraliziranje ob popolnem ignoriranju relevantnih dejstev, je prazno . Je farizejstvo in svetohlinstvo.
To kar trenutno gledamo v Ukrajini je katastrofa, močno dvomim, da bi se Putin ustavil, če bi se vzhodni del Ukrajine kar priključil Rusiji. Sami Ukrajinci imajo zelo močen razlog, da je bila zanje v II sv. vojni Nemčija manjše zlo kot Rusija. Rane, ki so jih Ukrajinci dobili od Stalina se ne zacelijo kar tako.
Moraš prepričati Stoltenberga v svoje stališče, kajti ta je že dejal, da se mora Ukrajina pripraviti na odstop dela svojega ozemlja Rusiji. Tudi jastrebi spoznavajo, da je igra z Rusijo nevarna in da se je bolje umakniti dva koraka nazaj, dokler je še čas.
https://national-conservative.com/nato-sec-gen-jens-stoltenberg-suggests-ukraine-compromise-and-cede-territory-to-russia/
Kakšno politiko ima Robert Golob?
Še sam Golob ne ve, kaj bi povedal, zato zvrača odgovornost na DZ, kjer ima VEČINO. To njemu zadostuje in je prepričan, da bo lahko nesmrten.
Toda proizvajalci “novih obrazov” imajo mogoče že drugega v “žepu.
Njega in njegov “novi obraz” so ustvarili “strici”.
Oni ga vodijo, on pa njihove ukaze izpolnjuje, zato tudi nima takojšnjih odgovorov na nobeno vprašanje.
Sedanja situacija pa zahteva modrega človeka, dobrega stratega, ki se spozna na domačo in svetovno politiko.
Vendar Golob, skupaj s Tanjo Fajon, sta delač od DRŽAVNIKA, ker sta le Levičarja – vajena privilegijev.
Stratega?
Nova slovenska vlada lahko edino uvede nove davke, da bo lahko financirala svoje projekte. Gospodarstvu ne more pomagati, lahko pa mu skodi, ce ga bo omejevala. Zato bodo lahko zacela izginjati delovna mesta. To lahko traja par let, preden se pokaze efekt.
Na svetovno ali evropsko politiko vlada nima nobenega vpliva. Tudi na obrambo ne. Da o denarni politiki ne govorimo, Slovenija nima svoje valute, ampak nemsko.
Zunanjo politiko ponavadi vodi in usmerja zunanji minister oz. ministrica. Slovenska oblast še vedno malo pleše. Igrajo valček, oni plešeno polko. Z drugimi besedami, levica ne ve, kako in s kom naj se rokuje njihova desna roka. So brez idej in predvsem brez odgovornosti do volilcev.
Vedno bolj in vedno več državljanom Slovenije postaja nerodno, kaj je to ena šlamastika v zunanji diplomaciji.
Slovenska zunanja politika ima domet kvecjemu do Zagreba, se do Beograda ne seze, kaj sele do Berlina ali Pariza. Ce slovenska zunanja ministrica karkoli pise ali govori o Ukrajini, to nima nobene teze.
Ok, kje so pa tisti, ki niso trda levica ali skrajni desničarji? Tisti, ki vidijo stvari malo drugače in niso warmongers, kot je to ameriška vojna industrija in del demokratske stranke. Tisti, ki ne vidijo razloga, da bi podpiral ameriško proxi vojno in peli hvale režimu, ki se je v svoji državi lotil manjšin s topovi, ki je ukinil vso opozicijo v parlamentu in prepovedal vse tv postaje, ki niso peli njemu hvlale. In režimu, ki je bil še pred rusko agresijo obče znan, kot najbolj skorumpiran v Evropi ter, kjer so domači oligarhi pokradli svoje sodržavljane, da se jih je še pred agresijo tri miljone izselilo s trebuhom za kruhom. Kako bi lahko nekdo pri zdravi pameti podpiral režim, ki podeli najvišje državno odlikovanje Sorosu? Zakaj že?
Po .stavlja se resno vprašanje,ali Golob sploh ima vizijo za kaaterokoli področje delovanja države.
Take reči se dogajajo, če “pametni” volivci kupijo mačka v žaklju.
Z Golobom bo Slovenija veliko zamudila in še več izgubila.
Za Slovenijo je najvaznejsa vlada v Berlinu, ne tista v Ljubljani. Od tiste v Berlinu so delovna mesta v Sloveniji, tista v Ljubljani je pa samo pesek v kolesju.