Inštitut 8. marec potiska brezplačna kosila tudi za otroke premožnejših staršev skozi parlament. Poslanci si ne upajo nasprotovati

Slovenski šolski in socialni sistem je, v primerjavi s tistimi v tujini, radodaren pri zagotavljanju brezplačne oziroma subvencionirane šolske prehrane za otroke iz "socialno manj vzpodbudnih okolij", kot to definirajo.

A v Inštitutu 8. marec menijo, da to ni dovolj, temveč da bi morala država šolsko kosilo plačati prav vsem osnovnošolcem, tudi tistim iz premožnejših družin, ki si ta strošek sicer lahko privoščijo. Povsem nesprejemljivo pa se jim zdi, da morajo šolsko kosilo iz svojega žepa plačati tudi družine tik nad ali celo malo pod pragom tveganja revščine, kar je povzročila zadnja draginja. 

Šolniki in drugi strokovnjaki z izkušnjami iz prakse sicer brezplačnim kosilom za vse učence nasprotujejo, saj večina šolskih kuhinj zaradi omejenih kapacitet in števila zaposlenih takšne količine hrane ne bi mogla zagotoviti, še posebej z novim zakonskim določilom, da hrane ne bi več smeli zagotavljati zunanji izvajalci. Obenem pa opozarjajo na odpad hrane, ki je že zdaj visok, saj marsikateri otroci zdravo naravnanih šolskih obrokov sploh nočejo jesti.

Uvedba brezplačnih kosil za vse učence bi davkoplačevalce stala dodatnih 77 milijonov evrov.

Vsem tem pomislekom navkljub bodo poslanci državnega zbora dva predloga zakona, ki ju je v obravnavo predložilo 5735 tisoč volivk in volivcev, danes v prvem branju podprli. A večina pred drugim branjem pričakuje prilagoditev zakona na način, da se ga bo dalo izvajati tudi v praksi.  

Poslanci so danes prejeli na mizo prvo obravnavo novel Zakona o šolski prehrani in Zakona o osnovni šoli. Bistvo je uvedba s strani države plačanih kosil za vse osnovnošolce, kar bi zdajšnji strošek 46,3 milijona evrov dvignilo na 123,3 milijona evrov. Ukrep predlagajo v Inštitutu 8. marec, kjer so zbrali potrebne podpise za vložitev zakonskih predlogov.

A bolj kot o denarju je parlamentarna razprava tekla o nesposobnosti šol, da z obstoječimi prostori in zaposlenimi zagotovijo možnost kosila za prav vse učence, pa tudi o smiselnosti tega ob dejstvu, da je že zdaj odpad hrane precejšen.

"Pomembno je poudariti, da je spremembe, ki so predmet urejanja v zadevnih zakonih, potrebno vpeljevati postopoma ob tehtnem premisleku in načrtovano ter ob hkratnem zavedanju, da predlagan poseg v sistem organizirane šolske prehrane pomeni tudi poseg v kadrovske, prostorske in organizacijske zmožnosti ter opremljenost posameznih šol, v higienski režim z dietami ter v zahteve na področju javnega naročanja in zagotavljanja obveznih deležev lokalno ekološko pridelanih živil," je problem ubesedil minister za šolstvo Darjo Felda.

Na ministrstvu za šolstvo menijo, da v danem trenutku predloga zakona nista izvedljiva v praksi, ker pač ne upoštevata opisanih dejanskih okoliščin.

Namen vlade po njegovih besedah sicer je, da se to čim prej uredi. "To pomeni, da poskrbimo, da vse osnovne šole pridobijo ustrezne prostorske in kadrovske pogoje za to, da bo to izvedljivo." Dodaten problem pa po njegovih besedah predstavlja dietna prehrana, ker je pri nekaterih dietah treba popolnoma ločiti živila od vseh drugih živil.

Poslanci vseh strank za, a ne čisto


Večina parlamentarnih strank sicer uvedbi brezplačne prehrane za vse ne nasprotuje. To obljubo imata v programih tako SD kot Levica, zapisana pa je tudi v koalicijski pogodbi. SDS pa je tako ali tako v proceduro vložila lastno zakonodajo, ki bi to uredila, a je bila zavrnjena.

Še največ skepse so pokazali v Novi Sloveniji. Vida Čadonič Špelič je opozorila, da imamo poleg organizacije priprave hrane v šoli resne težave tudi z zavržki hrane: "Letno jo zavržemo kar 68 kilogramov na prebivalca in ta številka narašča; za primer, v Italiji znaša zgolj 31 kilogramov na prebivalca."

Prav tako občine opozarjajo, da bo morebiten sprejem zakonov povzročil znatne finančne posledice tudi zaradi potrebnih investicij v infrastrukturo šolskih kuhinj in jedilnic. Kot so zapisali, trenutna infrastruktura v večini šol ne omogoča pogojev niti za pripravo in tudi ne za postrežbo kosil.

Pomislekom navkljub so koalicijske stranke napovedale podporo zakonu v prvem branju, da mu ne bodo nasprotovali, pa so nakazali v NSi in SDS. Praktično vsi pa pričakujejo uvedbo realnih rešitev do druge obravnave zakonov.

Foto: dz-rs.si, Matija Sušnik

V inštitutu 8. marec "pretreseni in šokirani"


Čeprav bosta njihova zakona šla skozi vsaj v prvem branju, je predstavnica predlagatelja, Mojca Lukan "pretresena in šokirana nad tem kar se je dogajalo", in sicer, da "stranke na načelni ravni podpirajo ta predlog, a nihče nima ideje kako bi to rešili v praksi".


"Ne razumemo, kako lahko v nečem, k čemur se je vlada zavezala, da bo to storila, ne ve, kako bo to v praski izpeljala," je dejala Lukanova.

Z novinarske konference Inštituta 8. marec (zajem slike topnews.si)


Zaprepadena je tudi Nika Kovač, ki pravi, da se je število otrok, ki so upravičeni do subvencije, znižalo s 26,6 % leta 2018 na 21,5 % v lanskem letu. Subvencijo je torej ob porastu draginje izgubilo okoli 10.000 otrok, je navedla, pri čemer je nekoliko pretiravala, saj iz njenih številk izhaja, da je takšnih otrok kvečjemu nekaj čez 8 tisoč.

"Vlada, ki se ima za socialno, je ta podatek vedela," je nadaljevala Kovačeva ter dodala, da "to, da je treba sprejeti sistem za brezplačna kosila za vse otroke, lahko razumemo. Tega, da so otroci pod pragom tveganja revščine in malenkost nad njim, ki brezplačnih kosil nimajo, pa absolutno ne." 

Ministroma Mescu in Feldi je očitala, da to vesta, pa "v petih mesecih niso sprejeli ukrepa, ki bi vsaj tem otrokom zagotovil brezplačna kosila".

V inštitutu 8. marec so se pripravljeni pogovarjati o vseh pomislekih, navrženih v parlamentarni razpravi, ne bodo pa popuščali pri otrocih pod tveganjem revščine, ki v šolah nimajo brezplačnih kosil.

Izkušnje iz šol: otroci so presiti, hrana pa roma v smeti


“Že sedaj je na nekaterih šolah veliko takšnih otrok, ki jim brezplačno kosilo pripada, pa se obroka niti ne dotaknejo, saj so raje jedli ravno tako brezplačno malico. Veliko je takih, ki se solate ali zelenjave sploh ne dotaknejo, na krožnikih pojedo le majhne koščke in praktično celotno kosilo gre v smeti. Tisti, ki želijo brezplačno kosilo za vse, še nikoli niso videli, koliko hrane zavržemo že sedaj, ko je to subvencionirano le za otroke staršev z najnižjimi dohodki,” pravi učiteljica iz šole v okolici Novega mesta, ki ne želi biti imenovana, in ob tem dodaja, da učiteljice nimajo vzvoda, da bi otroke “silile” k temu, da bi sploh poskusili, kaj je za kosilo.

Oktobra lani je bilo po navedbah Dela na kosilo prijavljenih 84,3 odstotka osnovnošolcev, subvencijo za kosilo jih je prejela dobra četrtina.



KOMENTAR: Uredništvo
Učinkovit populizem na ramenih otrok
Ko gre za populizem na ramenih otrok, je politikom seveda izjemno težko ugovarjati. Četudi ne gre za tiste najrevnejše in gre za predlog, ki mu iz izkušenj v praksi nasprotuje šolska stroka. Prav na takšno naravo politike pa se zanašajo pri 8. marcu, kjer so mojstrice populističnega vršenja javnega pritiska na odločevalce – seveda z veliko pomočjo večinskih medijev, ki levim aktivistom posvečajo nenormalno veliko medijske pozornosti. Seveda – kdo ni za to, da otrokom zagotovimo brezplačno kvalitetno in zdravo šolsko prehrano, če se že doma bašejo le s hamburgerji in pomfrijem – to drži vodo v teoriji, v praksi pa šolniki najbolje vedo, kako je: zdrava hrana v večjem deležu kot v lačna usta roma v smeti, to izbirčnost pa plačajo davkoplačevalci. Zato bi bilo prav, da se vsaj politiki odrečejo takšnemu populizmu in v drugem branju glasujejo realnosti primerno. Kompromis je lahko v prilagoditvi cenzusa tako, da zajame tiste okoli pragu tveganja revščine, ki sedaj zaradi neprilagoditve inflaciji in rasti plač padejo skozi. S tem bo volk (8. marec) vsaj delno sit, koza (sitem šolske prehrane) pa, za minimalne davkoplačevalske stroške, cela. Če bo zraven kaj bolj sitih tistih nekaj sto otrok okoli pragu tveganja revščine in njihova brezplačna kosila ne bodo romala v smeti, pa bo tudi namen vsaj delno dosežen.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike