Hrvaška in Srbija v sporu zaradi prepovedi obiska Vučića taborišča iz 2. svetovne vojne

Diplomatski odnosi med Hrvaško in Srbijo so se v nedeljo hitro poslabšali, potem ko je Zagreb prepovedal zasebni obisk predsednika Aleksandra Vučića v zloglasnem koncentracijskem taborišču iz druge svetovne vojne na Hrvaškem, kjer je umrlo na tisoče Srbov.

Diplomatski incident je pokazal, da je normalizacija odnosov med nekdanjima sovražnikoma, ki sta prekinila vezi med hrvaško vojno za neodvisnost od Beograda v letih 1991-1995, še vedno slaba.

Srbski uradniki so pojasnili, da je Vučić na podlagi note članice EU Hrvaške odpovedal obisk "zaradi dobrih odnosov". Srbski časopis Danas je objavil noto, ki jo je Hrvaška poslala Srbiji in v kateri je Beograd opozorila, da je treba vsak obisk tujega uradnika uskladiti z obema stranema.

"Dejstvo, da Hrvaška ni bila uradno obveščena o obisku, je nesprejemljivo," je sporočilo hrvaško zunanje ministrstvo. Poudarilo je tudi, da vsak obisk visokega tujega uradnika na spominskem mestu Jasenovac "ne more biti zasebne narave ... Ko bodo izpolnjeni pogoji za tak obisk, se bo o njem dogovorilo po običajnih diplomatskih poteh".

Poleg tega je hrvaški zunanji minister Gordan Grlić-Radman dejal, da je "predsednik države zaščitena oseba in da tak prihod zahteva sodelovanje hrvaških organov".

Srbski notranji minister Aleksandar Vulin je odgovoril, da bodo morali vsi hrvaški uradniki odslej napovedati in pojasniti svoj obisk ali prehod skozi Srbijo ter bodo pod posebnim nadzornim režimom.

Podpredsednica vlade Zorana Mihajlović, pristojna tudi za rudarstvo in energetiko, je v znak protesta proti hrvaški prepovedi odpovedala uradno potovanje v Zagreb.

Nekateri hrvaški mediji so ugibali, da je bil namen Vučićeve nenadne odločitve za zasebni obisk Jasenovca odvrniti pozornost javnosti od novice, da je na severu Grčije strmoglavilo ukrajinsko letalo z 11 tonami srbskega orožja, namenjenega v Bangladeš.