Čeprav s svojo vlado doma ne deluje najbolj naklonjeno Katoliški cerkvi ali njenim stališčem, se premier Robert Golob že zelo zgodaj v svojem mandatu odpravlja na obisk papeža Frančiška.
Tudi za nekdanje voditelje levih vlad, kot sta Marjan Šarec ali Alenka Bratušek, je bil sveti oče eden prvih na seznamu pomembnih obiskov na tujem.
Kako se takšna srečanja zgodijo, kaj je njihov namen, ali vatikanska diplomacija nima nikakršnih zadržkov in kako na zadevo gledajo slovenski škofje? Preberite v nadaljevanju.
Robert Golob, kot je priznal v enem izmed soočenj pred volitvami, v cerkev ne hodi. Podpira številna stališča, ki so v nasprotju z njenim naukom, denimo legalizacijo evtanazije, posvajanje otrok s strani istospolnih parov ali splav. Poleg tega je pred nekaj tedni odjeknila novica, o kateri smo pisali tudi na Domovini: da bodo župnije morda morale plačevati davek, ki so ga bile oproščene celo v socializmu. Ministrstvo za okolje in prostor je na podlagi odločbe US namreč naročilo občinam, naj razveljavijo stanje, pri katerem so cerkve izvzete iz plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Tudi o tem bi morda lahko tekla beseda jutri, ko bo premier sprejet na zasebni avdienci pri papežu Frančišku, srečal pa se bo tudi z državnim tajnikom Svetega sedeža, kardinalom Pietrom Parolinom, in nadškofom Richardom Gallagherjem, vatikanskim tajnikom za odnose z državami. Golob bo Frančiška obiskal ravno na njegov 86. rojstni dan.
Golob ni prvi, ki s takšnim namenom kmalu po nastopu mandata roma v večno mesto. Podobno sta storila tudi dva nekdanja predsednika slovenskih vlad, Alenka Bratušek in Miro Cerar, medtem ko je bil Janez Janša kot premier pri papežu leta 2007. Zgodilo pa se je že, sicer ne pod papeževanjem Frančiška, ampak Benedikta XVI., da je bila avdienca slovenskemu politiku tudi zavrnjena: to se je zaradi nezadovoljstva Vatikana z imenovanjem Aleša Guliča za direktorja urada za verske skupnosti zgodilo Borutu Pahorju, vsaj neuradno pa podobno tudi Danilu Türku leta 2011 zaradi kritike nuncija in neuresničenih obljub, kot je poročal Siol.
Papež ne odkloni nikogar, politiki pa to izkoristijo za fototermin
Kako do takšnih obiskov pravzaprav pride in ali na možnost zanje kaj vpliva odnos vlade do Cerkve v svoji državi? Za Domovino odgovarja Andrea Gagliarducci, ugledni italijanski vatikanist in novinar:
“Kar se tiče obiska, papež sprejema predsednike držav, premierje in navsezadnje zunanje ministre (v izjemnem primeru) kot stvar protokola. Če predsednik države ali premier zaprosi za avdienco, je odgovor vedno da. V splošnem, če si država želi dobrih odnosov s Svetim sedežem, ne glede na to, ali je vlada za ali proti Cerkvi, potem predsednik ali premier zaprosi za avdienco. Vsak gre in se sreča s papežem.”
Zakaj pa Vatikan ob takšnih priložnostih ne stori česa, da bi jasno izrazil svoj pogled na politiko, ki jo gost podpira?
“Svetemu sedežu ni treba ničesar pojasnjevati. Kot pri običajni diplomatski proceduri Sveti sedež išče dialog z vsakomer, tako da ni možnosti, da bi bilo srečanje z nekom videno kot politični stejtment. Če se to zgodi, je to zato, ker je vlada izrabila situacijo, ne pa Sveti sedež. Če se bo ta zaradi česa pritožil, bo to glede bilateralnega srečanja, ki običajno sledi takoj za srečanjem s papežem,” nam je pojasnil sogovornik.
In kakšen je po Gagliarduccijevo razlog za to, da politiki radi obiščejo voditelja Katoliške cerkve? “Moj pogled je, da je možnost za fotografiranje s papežem vedno dobra za vse, in to je razlog, zakaj vsi politiki pridejo v Rim, da bi srečali papeža, ali pa dodajo poseben postanek za avdienco med širšim obiskom.”
“Dokaz, da papež nima vpogleda v slovenske razmere”
Kritičen do takšnega srečanja, ki ga mnogi vidijo kot dvoličnega in v posmeh slovenskim vernikom, pa je zgodovinar, teolog in publicist mag. Jurij Pavel Emeršič. Za Domovino je dejal, da je “ta obisk spet en velik dokaz, da papež nima vpogleda v razmere na Slovenskem”, pa tudi, da dejansko stanje pri nas papežu oz. kongregacijam ni predstavljeno, tudi ne s strani naših škofov, ki “morda upajo, da bodo s takšno politiko preprečili kakšne škodljive in proticerkvene ukrepe”. Emeršič dodaja, da ni jasno, kdo je pri tem dogodku “načrtovalec iz ozadja”.
Slovenski vir izza vatikanskih zidov dodaja, da je diplomacija Svetega sedeža popolnoma samosvoja in odprta za vse ter ne presoja, kdo je grešnik in kdo pošten. Četudi jim povedo, kaj se dogaja v dotični državi, mora biti nekaj svetovno velikega, da se odločijo drugače.
Škof Štumpf: Dajmo Golobu možnost, da si zasluži zaupanje
Za komentar obiska smo zaprosili tudi slovenske škofe. Pri Slovenski škofovski konferenci so odgovorili, da obisk predsednika pri papežu razumejo kot del krepitve dialoga med Katoliško cerkvijo in državo ter da podpirajo “tovrstna srečanja z namenom obravnave odprtih vprašanj med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo”.
Škof murskosoboške škofije, dr. Peter Štumpf, pa pravi, da obisk premierja Goloba “ni presenečenje glede na to, da obe strani, tako Sveti sedež kakor tudi Republika Slovenija, poudarjata, da so bilateralni odnosi dobri. Gre za vlado, ki ima mandat večine volivcev in zato nalogo, da vzdržuje neposredne stike tudi s Svetim sedežem. Prav tako ima predsednik vlade možnost, da se sreča s papežem.”
“Osebno pričakujem, da bodo politiki po srečanju s Svetim očetom postavili vrednote miru, dialoga in zavzemanja za uboge ter zapostavljene v središče svojega delovanja. Sam menim, da lahko damo predsedniku vlade gospodu Golobu in njegovi ekipi možnost, da si s svojim delom zasluži zaupanje in priznanje čim večjega dela državljanov – tudi kristjanov. Ali kot je rekel Jezus: ‘Po njih sadovih jih boste spoznali.’ (Mt 7,16),” še zapiše škof Štumpf.
Drug zanimiv fenomen pa je, zakaj se slovenskim predsednikom vlad, tudi – ali celo – levih vlad, vedno mudi k papežu že v prvih mesecih mandata. Fototermin s svetim očetom je očitno mamljiv, a je v takšnem ravnanju tudi mnogo dvoličnosti, saj doma praktično vse leve vlade do katoličanov in Cerkve neredko kažejo odkrito nenaklonjenost.
Tako tudi ta vlada razmišlja, kako bi ukinila sofinanciranje prispevkov duhovnikov in obdavčila sakralne objekte, ki so verska in kulturna zapuščina naših prednikov, da o skoraj zaničevalnem odnosu do “nazadnjaških vrednot”, kot na “progresivni levici” imenujejo krščanski pogled na svetost življenja od spočetja do naravne smrti, zagovarjanje tradicionalne družine očeta, matere in otrok, zakonske zvestobe in podobno, sploh ne govorimo.
Sklepajoč po obiskih prejšnjih predsednikov levih vlad na Svetem sedežu na kaj bolj tolerantno razpoloženje levih oblasti do katoličanov in njihove Cerkve ni za računati. A za bolj optimistične, kdo bi rekel, da tudi naivne, parafrazirajmo besede škofa Štumpfa: Dajmo Golobu vsaj priložnost, da nas demantira.
Kdor moliti ne zna,
naj se k papežu ne poda!
dr.Štumf, tu glas iz črede vaških usmrajenih ovac!
Včasih, še ne dolgo tega, ste obetal velikooo!
Čisto laično, naivno, neštudiozno, proč od poglobljenih analitićnih vzgibov in razlag, tako, preprosto iz duše, pa me begate čedalje bolj.
Morda sem bil, ne samo naiven, pač pa samo navdušen pri Vaših nekaterih res možakarskih potezah in sem upal, da prihaja na slovensko novi Antom M.Slomšek.
Tale Vaša izjava, da se da Golobu neka šansa je totalno deplasirana in Vas postavlja v eno obupno luč.
Pred dnevi sem prebral, da delujete po vetru-zdaj bom zasledoval še to, ma ne dolgo, ker se ne bom utrujal z neumnostmi, samo hočem “prvi vtis” nadgraditi, da vidim pri čem smo Slovenci in ali je še kaj upanja ali ga ni.
Škoda.
Če bi bil danes Jezus papež si predstavljam, da bi sprejel Goloba , ga blagoslovil in ob slovesu naročil : Pojdi in ne greši več !
Mora pohiteti, ker dolgo ne bo več premje – tako zgleda. Bi bilo pa škoda zamuditi enkratno priložnost.
Milan Kučan je nosilec številnih najvišjih odlikovanj in priznanj. Med drugim … in »Viteza reda Papeža Pija«, s katerim ga je odlikoval papež Janez Pavel II.
https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/ostalo/biografija
Milan Kučan je pa izjema.
Po njegovih navedbah so pri njih doma vedno praznovali Božič.
Resnici na ljubo pa je treba povedati, da je tudi priznal, da se je s komunizmom opijal že z materinim mlekom.
Njegovi izjavi sta si nekako v navzkrižju.
Kdo ve, kaj je Kučan delal.
Naj povem anekdoto iz Pirana, ki se je godila za časa Titove Jugoslavije.
Tamkajšnji župnik je prosil občinske veljake, naj dajo, tako pri Farovžu, kot pri cerkvi ,JAVNO RAZSVETLJAVO. Oblast je s tem zavlačevala in župnik je vedno hodil “trkati” in prosil za luč v nočnih urah.
Pa so župniku na občini dejali: “Pa kaj se vi tako bojite za vaše verne ovčice”?
Župnik je odgovoril: “Ne, ne, za moje ovčice se res ne bojim, saj one pridejo k meni po dnevi. Bojim se za vas Komuniste, ker vi hodite k meni prositi za KRST vaših otrok – samo ponočI.”
In občinarji so potem takoj postavili električno luč tudi v bližino cerkve…..
S škofi nimamo sreče. Morda premalo molimo. Ideja za mašni namen: Za čimprejšnjo zamenjavo Stanislava Z. in njegove administracije. Prosimo te, usliši nas.
Štumpfe pustimo pri miru. Ko bo treba se bodo že znali prav obrniti po vetru. 😉
Mislim, da je Golob malce pobrkljal. Po tistem, ko je brihtno pod ceno šenkal tujcem naš štrom, je nato ugotovil, da bo kriza. In se je lotil iskanja rešitve.
Pa sliši iz bližnje cerkve:
Sveti Vincencij, Sveti Pankracij, Sveti Pij, vsi Sveti Nadangeli,… prosite za nas!
Si misli, tukaj se vse Sveti, tukaj je rešitev elektroproblema. Moram na njihovo generalno upravo.
In bo sprejet pri Svetem Sedežu. Sprejel ga bo pa Sveti Oče.
Iz tahujga smo…
Ojej, spet se nam obeta mednarodna sramota. Že Bratuškova se je na avdienci obnašala kot v hlevu (glej https://old.delo.si/novice/politika/alenka-bratusek-pri-papezu-francisku.html), Golob je pa tudi divjak, da mu ni para.
Moram spomnti pobožno občestvo, da tudi Kučan ni imel krščanskih manir.
Na sprejemu pri papežu je imel obute noge na klećalniku.
Bolje obvečeni so rekli, da je to storil zaradi prekratkih nog, da ne bi bingljale sem ter tja.
Barabe in lopovi vedo, da grešijo,zato se tudi vodilni komunisti ne odrekajo vere.
Za Tita se sumi, da se je dal spovedati ob zadnji uri. Verjetno bodo o tem nekoč spregovorili Tudi Golob ve, da je lopov, prevarant, tat, zato njegova pot v Vatikan ni le protokolarne narave, ampak je tudi želja, da mu Bog oprosti grehe. Ja, tako je, vsi smo krvavi pod kožo. Nihče se noče cvreti v peklu.
A, zato gre tja, da bi se prikupil kristjanom? Med 400 000 mihci jih je že itak dovolj, mene pa ne bo kupil. Bo moral najprej po kolenih okrog oltarja na Brezjah!!!!
Pedri in denar odpirajo mnoga vrata, tudi Vatikana.
zanimivo bi bilo vedeti od kod PV dres z Vombergarjevim podpisom. pa se menda ni potomec argentinskih Slovencev prodal Svobodi?!
Saj, RKC je v Sloveniji znana kolaborantka komunizma in podobne druščine. Toda začelo se je že prej. Njeno izdajalstvo se je pokazalo že leta 1908, ko je pozneje opevani Aleš Ušeničnik v Dom in svet zapisal: “Združimo se že vendar z brati Hrvati. Mili svoj jezik slovenski bomo sicer izgubili, sveto vero pa le ohranili.” Temu veleizdajalskemu ravnanju zoper svoj narod in zoper habsburško domovino je sledila še hujša veleizdaja 10 let pozneje, ko smo zavrgli svojega od Boga maziljenega vladarja in se oprijeli tuje dinastije in tuje države, pri tem pa pozabili na svojo državnost. S tem smo tlakovali pot za izgubo Koroške, Trsta in Istre s KVarnerjem (toda brez madžarske Reke!).
Potem je levi del katoliške srednje leta 1941-45 izdal vero in novo domovino in podprl komunizem, klanje in revolucijo.
Podem je del duhovščine iskal modus vivendi in se cirilmetodijanil, čeprav je bil en del po taboriščih in ječah.
In po osamosvojitvi? Prostitucija, vlačuganje z bivšimi komunisti! Tako s strani klera kot – še bolj – katoliškega “Božjega” ljudstva, ki bere berila, udejstvuje se pa pod taktirko “stricev iz ozadja”.
No, da ne bo zadrege, smo dobili še skrajno globalističjnega levosučnega papeža. Pa smo tam!