(FOTO, VIDEO) Kmetje imajo dovolj. Današnji protesti generalka pred bližajočo kmečko vstajo
Čeprav kmečke stanovske organizacije, ki se še pogajajo z vlado, protestov tokrat niso organizirale, so se kmetje po več slovenskih krajih danes zbrali spontano. So jih pa podprle in opozarjajo, da tudi njim potrpljenje počasi pojenja. Če v pogajanjih kmalu ne bo večjega napredka, se utegne zgoditi nova vseslovenska kmečka vstaja.
Prav danes pa po več Evropskih državah, predvsem na vzhodu celine, potekajo protesti, na katerih kmetje opozarjajo na problem, ki ga na evropskem trgu predstavlja žito iz Ukrajine. Samo danes so protesti potekali v enajstih evropskih državah, s sporočilom: »Stop neživljenjskim ukrepom zelenega prehoda, omogočite nam konkurenčnost in nas pustite delati.« V večini primerov protesti nosijo še zahteve, specifične glede na lokalno problematiko.
V Gornji Radgoni, Murski Soboti, Kranju, Ptuju, Lenartu in v Celju ter še nekaterih drugih krajih po Sloveniji je danes potekal spontani protest kmetov, ki so s traktorji opozorili na to, da do sedaj ni bila izpolnjena praktično nobena zahteva, ki so jih pred letom dni naslovili na vlado, stanje pa se še slabša.
Čas za kavice in lepe besede je mimo
Tokrat so se, kot pravijo, samoiniciativno povezali zadnjič, v prihodnje pa pričakujejo najavo in organizacijo protesta s strani sindikata kmetov. »Čas za kavice in lepe besede je mimo,« pove Marko Kreft, ki je danes skupaj še s 70 drugimi sodeloval na protestu v Gornji Radgoni, nato pa še v Murski Soboti, kjer se je zbralo kakih 150 traktorjev. Opozorila sicer prihajajo iz vse Slovenije.
📣SKZ: Kmetje upravičeno zahtevajo zgolj pošten odnos ter pravico do kmetovanja
— SLS (@strankaSLS) February 22, 2024
▶️V Slovenski kmečki zvezi smo razočarani nad @vladaRS zaradi neupoštevanja zahtev kmetov.
▶️Naše člane pozivamo, naj se aktivno vključijo in sodelujejo v mirnih protestih.
🔗https://t.co/uCKnu9leWu pic.twitter.com/AhsaEDvSV0
»V prvi vrsti gre za naše zahteve, protestiramo pa tudi v podporo kmetom vzhodnega bloka, ki danes opozarjajo na prekomeren uvoz žita iz Ukrajine, ki zasipa in uničuje naše trge,« še opozori Kreft. Mlada prevzemnica, ki ne želi biti imenovana, pa doda: »Naše zahteve so jasne. Ni naš namen, da stoji Ljubljana, ampak treba je opozoriti, da so razmere kritične.«
V prvi vrsti kmetje protestirajo zaradi kritičnih domačih razmer. »Vsak dan izgubimo tri kmetije, izgubljamo kmetijska zemljišča, vse manj je mladih prevzemnikov kmetij, saj mladi raje poiščejo službe, kjer sta večji dohodkovna in socialna varnost, tako da gremo v smer, ko naša krajina kmalu ne bo več obdelana, če bo šlo tako naprej,« še doda.
Zahteve se nekoliko razlikujejo po regijah in panogah, so pa kmetje enotni, da je treba na vseh področjih doseči konkreten premik. Gre za nasprotovanje gradnji suhih zadrževalnikov na najboljših kmetijskih zemljiščih, trenutno je načrtovanih novih 16, največ na območju reke Savinje, nekaj pa tudi pri Ptuju in drugod. Potem so tukaj vprašanja zveri, obdavčitve, izplačil kmetom, ki izostajajo, neživljenjskih okoljskih omejitev, zmanjšanja birokracije …
Zahteve, od katerih še nobena ni bila v celoti izpolnjena, lahko preberete v galeriji.
[gallery_media_slugs=zahteve1.jpg,zahteve2.jpg,zahteve3.jpg]
Slovenski kmet se je dvignil, ker mu je onemogočeno osnovno poslanstvo

Kmetje, ki so danes protestirali predvsem opozorilno, pričakujejo ostrejši pristop tudi od sindikata kmetov, ki naj skliče naslednji vseslovenski protest, ki se mu bodo z veseljem pridružili in zaostrili retoriko do vlade, pri čemer jasno poudarijo, da so tokratni protesti apolitični in jasno naslavljajo zahteve kmetov.
Da kmete razumejo in podpirajo ter da nadaljujejo pogajanja, pa pove predsednik sindikata kmetov Anton Medved, ki pravi, da kmetje želijo le ustrezne pogoje za delo. Tudi sam priznava, da »bomo morali zaostriti proteste, ker trenutno pogajanja ne vodijo nikamor«. Veliko je sicer odvisno od torkovega sestanka kmetijskih organizacij z ministrstvom za finance, ki bi se moral zgoditi že prejšnji torek, a je bil s strani finančnega ministrstva odpovedan.
»V kolikor v torek ne bo večjega premika, bomo morali napovedati protest. Dan D je zelo blizu,« še pove Medved, ki opozarja, da zelena agenda duši slovensko in evropsko kmetijstvo. »Slovensko kmet se je dvignil, ker mu je onemogočeno osnovno poslanstvo, to pa je pridelava hrane.«
Protesti po vsej Evropi
Situacija v Sloveniji je nekoliko specifična, saj so možnosti za kmetovanje po različnih delih države zelo različne, prav tako potrebe kmečkih panog. Kljub temu kmetje stopajo skupaj in vztrajajo, da se izboljšajo razmere.
Nezadovoljni pa niso le kmetje pri nas, protesti so danes potekali tudi drugod po Evropi. Češki kmetje so danes zasedli nekaj mejnih prehodov, na enem so se srečali s kolegi iz Slovaške. Protestirali so tudi v Nemčiji, na Poljskem, na Madžarskem, v Litvi in v Latviji. Za ponedeljek pa je predviden tudi vseevropski protest kmetov v Bruslju.
INCREDIBLE SCENES
— PeterSweden (@PeterSweden7) February 22, 2024
The French farmers are now planting fields outside the entrance to government building in protest against the green agenda.
SHARE if you stand with the farmers 🚜🇫🇷💪pic.twitter.com/duHLaCCWi9
V zadnjih tednih so protestirali kmetje tudi na Nizozemskem, v Nemčiji, Franciji, Italiji, Španiji in Grčiji. Del protestov je usmerjen proti evropski okoljski politiki, ki duši kmete po vsej stari celini, skoraj vsaka država pa ima tudi svoje specifike.
V Nemčiji in Franciji je to denimo odprava olajšave na trošarine pri dizlu za kmetijske stroje, na Nizozemskem gre za prisilno zapiranje kmetij s strani vladne politike, vzhod Evrope pa opozarja, da poceni žito nižje kakovosti iz Ukrajine preplavlja evropski trg, posebej države, ki so Ukrajini bližje, problem ima tudi Slovenija. Ter seveda ostale okoljske omejitve, ki hromijo delovanje kmetov in povečujejo birokracijo.
Evropska politika od vil do vilic denimo zahteva prepolovitev uporabe pesticidov, zmanjšanje uporabe gnojil za petino in večje namenjanje kmetijskih površin nekmetijski rabi (da se pusti njivo v prahi ali zasadi neproduktivna drevesa).
Bravo naši kmetje! pic.twitter.com/vfce2D8aZ5
— Ana Zagožen (@Anazagozen) February 22, 2024
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Sodišče v zadevi Trenta oprostilo Janeza Janšo

Mladi zdravniki: Naj se takoj pokaže, kakšne so posledice škodljive vlade

Minister vztraja, da imena ne pozna, noče se iti detektiva

Ustavni sodniki v senci ideologije

»Zavezniki« so bombardirali tudi Domžale (14. del)

Ustavno dopustno eksperimentiranje z družino

Trave (še) ne bodo dovolili. Kadili pač.
Ekskluzivno za naročnike

Ustavni sodniki v senci ideologije

Ustavno dopustno eksperimentiranje z družino

Pridobitve, koristi ter trdni gospodarski in politični temelji EU
Prihajajoči dogodki
Otroška ustvarjalnica V mamutovih stopinjah
Izredni koncert: Bakalina Velika
Viva la pasta!
Video objave

[VIDEO] Vroča tema - dr. Janez Šušteršič: »Padec finančnih trgov je koristen«
Izbor urednika

Pridobitve, koristi ter trdni gospodarski in politični temelji EU

[VIDEO] Vroča tema - dr. Janez Šušteršič: »Padec finančnih trgov je koristen«

Nova - 196. številka tednika Domovina

Domovina 196: Umetna oploditev lezbijk je norost

13 komentarjev
nejo
Kmetijska ministrica, imenovana Marža, se bo morala temeljito pripraviti. Kmetje niso marže, ampak so konkretni ljudje s konkretnimi zahtevki!
Igor Ferluga
Nasprotno odzivom večine na Domovini, je okoljevarstvena ozaveščenost in skrb za to, da bodo potrošnikom ponudili čim bolj zdravo hrano, v dolgoročno korist kmetstva. Brez tega bodo tudi težko računali na podporo, zlasti urbanega dela prebivalstva pri odločitvah, ki vplivajo na gospodarnost njihove dejavnosti. Predvsem pri subvencija in zaščiti trga pred uvozom cenene, manj kvalitetne hrane iz uvoza.
To, kar se trenutno dogaja pri Postojni, prosto izlitje 1800 kubikov gnojnice v okolje, bližnje potoke z uničenjem rib, zajetih pitne vode in ogrožanje Postojnske jame, vključno s preživetje tamkajšnje človeške ribice je najbolj eklatanten primer ekološkega incidenta ter neustreznega ravnanja v kmetijski dejavnosti.
Skratka, vsakršna gospodarska svoboda mora poznati omejitve, tudi s predpisi in zakoni določene in inspekcijsko ter z drugimi kontrolami nadzorovane, iz
naslova varovanja človeškega zdravja in okolja. Izobražen in okoljevarstveno ozaveščen lokalni kmet je v skupnem interesu skupnosti in le tak lahko dolgoročno računa na večinsko razumevanje in podporo. Razen sodobnih znanstveno baziranih spoznanj lahko kmetstvo pri tem črpa iz zakladnice lastne tradicije in zdrave pameti iz časov, ko so bili ljudje, kmetje mnogo bolj povezani v jasni soodvisnosti z naravo, ki ga je prekinila intenzivna, izključno k trenutnemu dobičku usmerjena pridelava.
Peter Klepec
Sicer pa, malo starejsi med vami se bodo se spomnili kako je bilo, ko je bila domaca proizvodnja zascitena z zaporo uvoza. Dobilo se je le keramicne ploscice iz Gorenja, avte od Crvene Zastave in telefon od Iskre.
V principu se to da spet izvesti, ampak potem se bo treba sprijazniti, da bo treba vse slovenske proizvode v celoti porabiti v SLO, ker jih po analogiji nihce v tujini ne bo mogel kupit.
Peter Klepec
No, doslej se nismo slisali, da je ukrajinsko zito zanic.
Seveda je mozna tudi alternativna resitev: Ukrajincem EU placa, da ne bodo vec pridelovali psenice in koruze. Po moje se bodo strinjali.
Mogoce bodo pa potem Nemci placali Slovencem, da ne bodo vec delali avtomobilskih sedezev itd.
IgorP
Protestirajo, ker neb za novega Audija, BMW-ja .......
Peter Klepec
Se se spomnim uciteljice v drugem, tretjem razredu, ko nas je vprasala kdo vec zasluzi, inzenir ali snazilka. Seveda smo rekli, da inzenir in nas je potem poducila, da oba enako zasluzita. Potem smo razumeli, nekateri, v cem je razlika med zasluziti in dobiti. To je bilo v zacetku 60ih, takrat mogoce se tovarisica ni vsega razumela.
Peter Klepec
Na naturi je nekako tri cetrt razreda vegetiralo med oceno 3 in 4, 10% na dvojki in 10% blizu petice. Po maturi so pa vsi hoteli enako placo, ceprav jih je polovica vegetirala v javnih pisarnah. Uganite kateri!
Andrej Muren
Neživljenjski ukrepi zelenega prehoda oziroma nespametna okoljska politika je tisto, kar najbolj duši evropskega kmeta. Žito iz Ukrajine je težava drugotnega pomena.
Peter Klepec
Kmetje trdijo, da ne bo hrane. Ampak, v trgovinah je je se vedno toliko, da jo morajo metat v smeti, ker ne prodajo vsega. Kljub temu, da je cenejsa kot kdajkoli v zgodovini.
Peter Klepec
Ce smo rekli, da bo Ukrajina clanica EU in ce imajo tam ogromno psenice in koruze, potem morajo nasi kmetje pac nekaj drugega pridelovat. Ne morejo konkurirat s psenico.
Kmetje dobijo okoli 50% dohodka v obliki subvencij, ker bi jih uvoz iz ne-EUja sicer unicil. EU ne more zapreti mej in uvesti zascitnih carin. Lahko samo subvencije daje.
Ne razumem pa mladih, ki so podedovali kmetije in ne pridelujejo nicesar. Cakajo, da bo zemlja postala zazidljiva. Razumem, da se na 3 ha polja ne da z dobickom gojiti krompirja. Ampak recimo nekaj drugega pa zanesljivo. Ce Holandci sluzijo s tulipani, pa se jim splaca, bi se kaj pametnega tudi v SLO naslo.
Igor Ferluga
Ad informandum, Peter Klepec - v Sloveniji se še prideluje tudi pšenica, koruza in krompir in za razliko od tebe mislim, da bi bilo pametno, če bi se tudi v prihodnje. Okoli članka pa le toliko, da mi ni pametno, da bi se kmetje postavljali apriorno proti zeleni agendi. Upravičeni so zahtevati, da so aktivni partner pri odločitvah okoli zelene agende.
Dvomljivec
Ko si tako pameten, pojdi na KGZ in predlagaj, da naj naši kmetje pridelujejo madljevo mleko za progresivne levičerje.
Peter Klepec
Igor, razlozite prosim kako naj se izplaca pridelovat svojo psenico, ce je na trgu 30 milijonov ton ukrajinske psenice? Imate samo eno moznost: visoke subvencije in visoke davke, da lahko izplacate te subvencije. Ne vidim pa logike, ce na isti zemlji lahko pridelate nekaj, za kar ni treba (toliko) subvencij.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.