Fiskalni svet: vsi davki, ki jih načrtujejo, ne bodo dovolj za izpolnitev obljubljenega

Foto: Bor Slana, STA
POSLUŠAJ ČLANEK
Fiskalni svet v oceni javnofinančnih posledic koalicijske pogodbe opozarja na neravnovesje med ukrepi, ki bodo povečali izdatke, in ukrepi, ki bodo povečali prihodke. Pri več kot štirih petinah ukrepov bi se povečali izdatki, medtem ko je ukrepov, ki bi povečali prihodke, le dobra polovica.

Izdatkovna stran bo obremenjena v največji meri zaradi povečanj na področju zdravstva, pokojnin, zelenega prehoda, vzgoje in izobraževanja, stanovanjske politike ter kulture in športa. Dodatne vire prihodkov se pričakuje predvsem z dvigovanjem davkov (na premoženje in od dohodka pravnik oseb) ter z odpravo dohodninske reforme. Ta je sicer znižala (v Sloveniji nadpovprečno) davčno obremenitev dela.

Po oceni fiskalnega sveta je temeljna usmeritev koalicijske pogodbe "večanje vloge države, katere financiranje temelji deloma na povečani davčni obremenitvi in na povečani porabi virov EU, deloma pa izvora financiranja ni mogoče določiti." Javnofinančne učinke je zaradi nedorečenosti mogoče določiti manj kot desetini ukrepom.

Neravnovesje med prihodkovno in izdatkovno stranjo


Glavna ost kritike je uperjena proti neravnovesju med ukrepi, ki bodo povečevali izdatke, in ukrepi, ki se tičejo dohodkovne strani proračuna. Dodatno skrbi ocena, da so ravno ukrepi, ki bi prilive v proračun lahko zviševali, v precejšnji meri nedorečeni.

Če znaša razmerje med številom ukrepov, ki večajo prihodke, in številom ukrepov, ki večajo izdatke približno 1:9, je razmerje med številom ukrepov, ki bi lahko zelo povečali prihodke in tistimi, ki bi lahko zelo povečali izdatke, 1:5. Ob tem med ukrepi, ki bi lahko potencialno zmanjšali prihodke oziroma izdatke v relativnem smislu prevladujejo ukrepi na strani prihodkov, čeprav se v KP22 pojavi vsaj en ukrep, ki bi lahko občutneje znižal tudi izdatke (odprava okolju škodljivih subvencij),” ocenjuje Fiskalni svet.

Novi prihodki na račun novih davščin


Kot prikazuje spodnja tabela, bi lahko povečanje izdatkov do leta 2026 znašalo kar 5,5 % BDP. Največ bi se povečali izdatki za zdravstvo (2,5 % BDP) ter investicije, namenjene zelenemu prehodu (2 % BDP).

Na drugi strani bi novi prihodki do leta 2026 znašali 1,9 % BDP. K temu bi največ prispevale spremembe na davčnem področju: zvišana obremenitev premoženja, zvišana efektivna davčna stopnja od dohodka pravnih oseb (zaradi zmanjšanja davčnih olajšav) ter razveljavljena novela Zakona o dohodnini, ki bo denar iz žepov ljudi vrnila v proračun.

Vrzel med novimi izdatki (5,5 % BDP) in novimi prihodki (1,9 % BDP) je torej 3,6 % BDP.

Vir: Fiskalni svet, Ocena javnofinančnih posledic koalicijske pogodbe
Vir: Fiskalni svet, Ocena javnofinančnih posledic koalicijske pogodbe


Fiskalni svet je glede davka na premoženje navedel podatek, da je premoženje v Sloveniji podpovprečno obdavčeno: delež davkov na premoženje znaša v Sloveniji 0,6 % BDP, medtem ko je povprečje članic OECD iz EU 1,6 % BDP. Ob tem dodaja, da so po ocenah Evropske komisije in OECD ravno premoženjski davki tisti, ki gospodarski rasti najmanj škodijo.



Če sta premoženje in dobiček v Sloveniji obdavčena podpovprečno, pa je po drugi strani delo obdavčeno nadpovprečno. Tako imenovani davčni primež (delež, ki ga v stroških dela predstavljajo prispevki delavca in delodajalca ter dohodnina) znaša v Sloveniji 42,9 %, kar nas uvršča na osmo mesto, celo pred vse skandinavske države.

Prispevki za socialno varnost (v odstotku BDP) pa so s 16,8 % najvišji ravno v Sloveniji (spodnji graf).

OECD
Vir:



Prilagajanja fiskalnega pravila je slaba zamisel


Fiskalni svet se je dotaknil tudi ideje iz koalicijske pogodbe, ki predvideva, da se iz ocen o izpolnjevanju fiskalnega pravila izvzame investicije. Do ideje je Fiskalni svet skeptičen, saj se lahko investicije izkažejo za neučinkovite, kot takšne pa "ne zagotavljajo nujno ustrezne prihodkovne osnove, ki bi v prihodnosti omogočala vračilo sredstev, porabljenih za njihovo financiranje". Ob tem opozarja, da je lahko problematično tudi izvzetje bolj specifičnih, na primer zelenih investicij iz kazalnikov javnih financ.

Preuranjeno spreminjanje domačega fiskalnega pravila ni modro tudi zato, ker bi lahko takšen korak vzbudil nezaupanje udeležencev na finančnih trgih. "To bi lahko posledično podražilo financiranje države in tudi zasebnega sektorja," zaključuje Fiskalni svet.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike