Fiskalni svet: vsi davki, ki jih načrtujejo, ne bodo dovolj za izpolnitev obljubljenega
POSLUŠAJ ČLANEK
Fiskalni svet v oceni javnofinančnih posledic koalicijske pogodbe opozarja na neravnovesje med ukrepi, ki bodo povečali izdatke, in ukrepi, ki bodo povečali prihodke. Pri več kot štirih petinah ukrepov bi se povečali izdatki, medtem ko je ukrepov, ki bi povečali prihodke, le dobra polovica.
Izdatkovna stran bo obremenjena v največji meri zaradi povečanj na področju zdravstva, pokojnin, zelenega prehoda, vzgoje in izobraževanja, stanovanjske politike ter kulture in športa. Dodatne vire prihodkov se pričakuje predvsem z dvigovanjem davkov (na premoženje in od dohodka pravnik oseb) ter z odpravo dohodninske reforme. Ta je sicer znižala (v Sloveniji nadpovprečno) davčno obremenitev dela.
Po oceni fiskalnega sveta je temeljna usmeritev koalicijske pogodbe "večanje vloge države, katere financiranje temelji deloma na povečani davčni obremenitvi in na povečani porabi virov EU, deloma pa izvora financiranja ni mogoče določiti." Javnofinančne učinke je zaradi nedorečenosti mogoče določiti manj kot desetini ukrepom.
Glavna ost kritike je uperjena proti neravnovesju med ukrepi, ki bodo povečevali izdatke, in ukrepi, ki se tičejo dohodkovne strani proračuna. Dodatno skrbi ocena, da so ravno ukrepi, ki bi prilive v proračun lahko zviševali, v precejšnji meri nedorečeni.
“Če znaša razmerje med številom ukrepov, ki večajo prihodke, in številom ukrepov, ki večajo izdatke približno 1:9, je razmerje med številom ukrepov, ki bi lahko zelo povečali prihodke in tistimi, ki bi lahko zelo povečali izdatke, 1:5. Ob tem med ukrepi, ki bi lahko potencialno zmanjšali prihodke oziroma izdatke v relativnem smislu prevladujejo ukrepi na strani prihodkov, čeprav se v KP22 pojavi vsaj en ukrep, ki bi lahko občutneje znižal tudi izdatke (odprava okolju škodljivih subvencij),” ocenjuje Fiskalni svet.
Kot prikazuje spodnja tabela, bi lahko povečanje izdatkov do leta 2026 znašalo kar 5,5 % BDP. Največ bi se povečali izdatki za zdravstvo (2,5 % BDP) ter investicije, namenjene zelenemu prehodu (2 % BDP).
Na drugi strani bi novi prihodki do leta 2026 znašali 1,9 % BDP. K temu bi največ prispevale spremembe na davčnem področju: zvišana obremenitev premoženja, zvišana efektivna davčna stopnja od dohodka pravnih oseb (zaradi zmanjšanja davčnih olajšav) ter razveljavljena novela Zakona o dohodnini, ki bo denar iz žepov ljudi vrnila v proračun.
Vrzel med novimi izdatki (5,5 % BDP) in novimi prihodki (1,9 % BDP) je torej 3,6 % BDP.
Fiskalni svet je glede davka na premoženje navedel podatek, da je premoženje v Sloveniji podpovprečno obdavčeno: delež davkov na premoženje znaša v Sloveniji 0,6 % BDP, medtem ko je povprečje članic OECD iz EU 1,6 % BDP. Ob tem dodaja, da so po ocenah Evropske komisije in OECD ravno premoženjski davki tisti, ki gospodarski rasti najmanj škodijo.
Če sta premoženje in dobiček v Sloveniji obdavčena podpovprečno, pa je po drugi strani delo obdavčeno nadpovprečno. Tako imenovani davčni primež (delež, ki ga v stroških dela predstavljajo prispevki delavca in delodajalca ter dohodnina) znaša v Sloveniji 42,9 %, kar nas uvršča na osmo mesto, celo pred vse skandinavske države.
Prispevki za socialno varnost (v odstotku BDP) pa so s 16,8 % najvišji ravno v Sloveniji (spodnji graf).
Fiskalni svet se je dotaknil tudi ideje iz koalicijske pogodbe, ki predvideva, da se iz ocen o izpolnjevanju fiskalnega pravila izvzame investicije. Do ideje je Fiskalni svet skeptičen, saj se lahko investicije izkažejo za neučinkovite, kot takšne pa "ne zagotavljajo nujno ustrezne prihodkovne osnove, ki bi v prihodnosti omogočala vračilo sredstev, porabljenih za njihovo financiranje". Ob tem opozarja, da je lahko problematično tudi izvzetje bolj specifičnih, na primer zelenih investicij iz kazalnikov javnih financ.
Preuranjeno spreminjanje domačega fiskalnega pravila ni modro tudi zato, ker bi lahko takšen korak vzbudil nezaupanje udeležencev na finančnih trgih. "To bi lahko posledično podražilo financiranje države in tudi zasebnega sektorja," zaključuje Fiskalni svet.
Izdatkovna stran bo obremenjena v največji meri zaradi povečanj na področju zdravstva, pokojnin, zelenega prehoda, vzgoje in izobraževanja, stanovanjske politike ter kulture in športa. Dodatne vire prihodkov se pričakuje predvsem z dvigovanjem davkov (na premoženje in od dohodka pravnik oseb) ter z odpravo dohodninske reforme. Ta je sicer znižala (v Sloveniji nadpovprečno) davčno obremenitev dela.
Po oceni fiskalnega sveta je temeljna usmeritev koalicijske pogodbe "večanje vloge države, katere financiranje temelji deloma na povečani davčni obremenitvi in na povečani porabi virov EU, deloma pa izvora financiranja ni mogoče določiti." Javnofinančne učinke je zaradi nedorečenosti mogoče določiti manj kot desetini ukrepom.
Neravnovesje med prihodkovno in izdatkovno stranjo
Glavna ost kritike je uperjena proti neravnovesju med ukrepi, ki bodo povečevali izdatke, in ukrepi, ki se tičejo dohodkovne strani proračuna. Dodatno skrbi ocena, da so ravno ukrepi, ki bi prilive v proračun lahko zviševali, v precejšnji meri nedorečeni.
“Če znaša razmerje med številom ukrepov, ki večajo prihodke, in številom ukrepov, ki večajo izdatke približno 1:9, je razmerje med številom ukrepov, ki bi lahko zelo povečali prihodke in tistimi, ki bi lahko zelo povečali izdatke, 1:5. Ob tem med ukrepi, ki bi lahko potencialno zmanjšali prihodke oziroma izdatke v relativnem smislu prevladujejo ukrepi na strani prihodkov, čeprav se v KP22 pojavi vsaj en ukrep, ki bi lahko občutneje znižal tudi izdatke (odprava okolju škodljivih subvencij),” ocenjuje Fiskalni svet.
Novi prihodki na račun novih davščin
Kot prikazuje spodnja tabela, bi lahko povečanje izdatkov do leta 2026 znašalo kar 5,5 % BDP. Največ bi se povečali izdatki za zdravstvo (2,5 % BDP) ter investicije, namenjene zelenemu prehodu (2 % BDP).
Na drugi strani bi novi prihodki do leta 2026 znašali 1,9 % BDP. K temu bi največ prispevale spremembe na davčnem področju: zvišana obremenitev premoženja, zvišana efektivna davčna stopnja od dohodka pravnih oseb (zaradi zmanjšanja davčnih olajšav) ter razveljavljena novela Zakona o dohodnini, ki bo denar iz žepov ljudi vrnila v proračun.
Vrzel med novimi izdatki (5,5 % BDP) in novimi prihodki (1,9 % BDP) je torej 3,6 % BDP.
Fiskalni svet je glede davka na premoženje navedel podatek, da je premoženje v Sloveniji podpovprečno obdavčeno: delež davkov na premoženje znaša v Sloveniji 0,6 % BDP, medtem ko je povprečje članic OECD iz EU 1,6 % BDP. Ob tem dodaja, da so po ocenah Evropske komisije in OECD ravno premoženjski davki tisti, ki gospodarski rasti najmanj škodijo.
Če sta premoženje in dobiček v Sloveniji obdavčena podpovprečno, pa je po drugi strani delo obdavčeno nadpovprečno. Tako imenovani davčni primež (delež, ki ga v stroških dela predstavljajo prispevki delavca in delodajalca ter dohodnina) znaša v Sloveniji 42,9 %, kar nas uvršča na osmo mesto, celo pred vse skandinavske države.
Prispevki za socialno varnost (v odstotku BDP) pa so s 16,8 % najvišji ravno v Sloveniji (spodnji graf).
Prilagajanja fiskalnega pravila je slaba zamisel
Fiskalni svet se je dotaknil tudi ideje iz koalicijske pogodbe, ki predvideva, da se iz ocen o izpolnjevanju fiskalnega pravila izvzame investicije. Do ideje je Fiskalni svet skeptičen, saj se lahko investicije izkažejo za neučinkovite, kot takšne pa "ne zagotavljajo nujno ustrezne prihodkovne osnove, ki bi v prihodnosti omogočala vračilo sredstev, porabljenih za njihovo financiranje". Ob tem opozarja, da je lahko problematično tudi izvzetje bolj specifičnih, na primer zelenih investicij iz kazalnikov javnih financ.
Preuranjeno spreminjanje domačega fiskalnega pravila ni modro tudi zato, ker bi lahko takšen korak vzbudil nezaupanje udeležencev na finančnih trgih. "To bi lahko posledično podražilo financiranje države in tudi zasebnega sektorja," zaključuje Fiskalni svet.
Zadnje objave
Gregor Novak: »Vlada bo po žepu udarila tiste, ki so investirali v zeleni prehod«
11. 10. 2024 ob 17:00
Nobelova nagrada za mir organizaciji, ki si prizadeva za svet brez jedrskega orožja
11. 10. 2024 ob 16:15
Bo nov sistem zaračunavanja omrežnine zadušil gospodarstvo?
11. 10. 2024 ob 15:00
Ekskluzivno za naročnike
Gregor Novak: »Vlada bo po žepu udarila tiste, ki so investirali v zeleni prehod«
11. 10. 2024 ob 17:00
Bo nov sistem zaračunavanja omrežnine zadušil gospodarstvo?
11. 10. 2024 ob 15:00
Prihajajoči dogodki
OCT
12
Sejem Dobrote šmarske dežele
08:00 - 13:00
OCT
12
OCT
12
Moravške noči astronomije
17:00 - 12:00
OCT
12
Moravske noči astronomije
17:00 - 23:59
OCT
15
Oblast se ozira nazaj, domoljubi pa naprej (Pogovor)
18:00 - 20:00
Izbor urednika
Bo nov sistem zaračunavanja omrežnine zadušil gospodarstvo?
11. 10. 2024 ob 15:00
Quo vadis, Bližnji vzhod?
8. 10. 2024 ob 15:00
(Pre)težki nahrbtnik kandidatke za evropsko komisarko
3. 10. 2024 ob 6:00
6 komentarjev
Stajerska2021
Kritiza fiskalnega sveta je opozorilo, da mora biti poraba uravnotežena s prihodki.
Kako le?
Že pogled iz DZ nam pove, da je zunaj cela horda plenilcev, ki si lastijo zasluge za zmago GS. Ne bo šlo kar tako, hočejo imeti svoj kos pogače.
Včeraj je sindikalist razlagal, da je višina nadomestila za malico, na dan, 6,20 € - premalo? Pa ke živi ta človek?
Malica je malica in ni kosilo. V tujini te kategorije sploh ne poznajo. Poješ v času pavze tisto, kar si prineseš zraven. Kosilo si naj skuhajo doma, če še sploh znajo kuhati, ker bi vsi jedli - vsaj v LJ je očitno tako - zunaj!
S to malico in stroškom kot nadomestilo za prevoz - ena sama potuha! Sindikati, ostali ste v duhu "ozimnice in svinjskih polovic".
Kraševka
Dobro povedano. Imate prav, vprašanje je, če ti Svobodnjaki sploh znajo kuhati. Zato niso prenesli karantene, ker so doma morali jesti to, kar so si pripravili. To pa je za njih bilo neznansko težko, zato so raje kolesarili in štrajkali po Ljubljani. Sedaj so Svobodnjaki zmagali in državljane že zastrašujejo in z njmi sadistično obračunavajo. Ti "strokovnjeki", nam bodo zakuhali tako "mineštro", po kateri nas bo še kako bolela glava. Marsikdo od njhovih volilcev, se že sedaj prijemlje za glavo rekoč: "Koga sem volil, nisem si mislil, da so tako nesposobni in brutalni, da hočejo sedaj "pometati" z vsakim, ki jim takoj ne prikima".
APMMB2
Neverjetno, dr. Davorin Kračun je janšist!
Potrebno ga je odstaviti in nastaviti takšnega , ki bo pritrdil Golobu.
Golob je genij. Golob je najboljše, kar se je lahko zgidilo Sloveniji.
Glob bo zasenčillegendarnega Tita in Milana Kučana.
Golob je svoboda.
Če ne bo zmogel vsega, mu bo v pomoč ekipa,ki jo sedaj nastavlja.
Pometa vse, ki so zavozili Slovenijo in nastavlja same takšne,ki so se že preiskusii in jih ljudi niso razumeli, zatojih niso volili. Golob, genij, pa ve, kaj je dobro in zato bo z ikušenimi silam dokazal, da je fiskalni svet le nepotrebni forum, ki nekja marnja, od njega pa nobene koristi.
Slovenija je namreč lahk Gen i, če jo vodi Golob.
Zato počakajte. Če ne bo uspelo v 100 dneh bo v šturih letih,če ne v štirih etih v dveh mandatih. Če to ne bo dovolj pa v sedemsdestih letih. Enkra mora uspeti, ni hudič.
Lepšo bodočnost se ne ustvari, se jo zakonsko določi. Kdor pa se zakona ne drži, se ga odstavi ali zapre.
nejo
So levičarji kdaj znali z državo? NE! Kar poglejte Jugoslavijo! Kje pa je? Ni je več, ker so jo razsuli levičarji.
Če hočejo levičarji vladati, morajo imeti zelo strogo kontrolo. Tako, kakršne pri nas še ni bilo. Če tega ne bo, potem je bolje, da se poslovijo.
rasputin
Koga briga, kaj je dobro za državljane in gospodarstvo. Važno je, kaj koristi plenilcem iz ozadja in ospredja.
Višji davki pomenijo več sredstev za parazite. Poleg tega davčni vijak tudi zapre usta podjetnikom, ki bi se utegnili upirati in - Bog ne daj - celo se politično organizirati in se postaviti po robu plenilcem. Takrat bo treba nemudoma iti v boj proti fašistom. Nanje bo treba spustiti roj raznoraznih os v podobi "neodvisnih" inšpektorjev/inšpektoric, ki bodo tudi do smrti popikale nepokorne nebodijihtreba podjetnike oziroma njihova podjetja. Če bo treba, bodo šli v akcijo tudi "neodvisni" organi pregona in sodstvo.
Smo ali nismo dobili volitve, dragi voli, ki ste nas volili?!
Markec
Verjetno ni problem, kaj je prinesla analiza fiskalnega sveta. Problem je sestava tega, ki ne razume načrtov koalicijske pogodbe. No,saj jih tudi avtorji pogodbe ne razumejo.
Torej sledi hitra zamenjava oz. procedura menjave članov FS.
Alternativa je tudi ustrezna analiz FS, ki bo všeč GS. Potem bodo pač šele postali ustrezni strokovnjaki. Razen, če je kdo junior z manj kot 2.5 letno prakso, pol ne more biti ustrezen kader. Čeprav razume.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.