Filip Čemažar in Aleksander Rerberšek: Sistemsko je treba urediti, da bodo storilci hitro kaznovani

Intervju: Filip Čemažar in Aleksander Reberšek

Mogoče navadni ljudje to težko razumejo, ampak mi živimo z zemljo, brez nje sploh ne moremo funkcionirati, zato sva midva z očetom spet aktivna na poljih. – Zdaj sem tudi na svoji koži občutil, da v bistvu, če nismo volivci levega pola, sploh nismo pomembni. – Očitajo nam nabiranje političnih točk na nasilju, celo minister Poklukar je rekel, da je bil to festival strank SDS in NSi. Zakaj pa oni ne nabirajo političnih točk?

Gospod Čemažar, kako je izgledalo, ko ste zagledali očeta, on se je namreč sam pripeljal domov, čeprav je imel zatečeno oko in so ga pošpricali s solzivcem. Kako ste se odzvali v družini, ko ste videli ta prizor, ko vam je povedal, kaj se mu je zgodilo?

Filip Čemažar: To res težko opišem, kaj sem doživel takrat, ampak najprej je bil to strah za mojega očeta, da ga ne izgubim, saj sva midva kar dober tim, ko delava skupaj. To, da se mu je to zgodilo ... On mi večkrat reče: Daj, drži se nazaj, ne pojdi na nož s komerkoli … Tudi za Rome mi večkrat reče: Pusti jih pri miru, umikaj se jim … Da jih potem on dobi, to je, ne vem, no, res noro. Ko je prišel domov, sem takoj poklical policijo, pa sem se pozanimal, kaj narediti. V zvezi s tem sem obvestil tudi na Dolenjskem neke znance, ki so pripravljali ta protest v Šentjerneju. Tako da so tudi na Dolenjskem vedeli, kaj se je zgodilo. Je pa tako, da so te stvari del naše družbe.

Kako se zdaj drži oče? Slišimo, da se je že vrnil na polja. Si upa?

Filip Čemažar: Mogoče navadni ljudje to težko razumejo, ampak mi živimo z zemljo. Zemlja je, brez nje sploh ne moremo funkcionirati, zato sva midva z očetom, vsak zase, spet aktivna na poljih. Sicer sva malo bolj previdna in v pripravljenosti, če gre kdo tam mimo, da si malo bolj pozoren, da vidiš, bolj opazuješ okolico. Ja, delo nas kliče naprej.

V eni odmevni izjavi ste za medije dejali, da bi oče prej umrl od tega, da ne more delati, kot od udarcev.

Filip Čemažar: Ja, to je res.

Imate podporo ljudi, prišli so na protest. Čutite pri njih, da se nekaj premika v glavah?

Filip Čemažar: Ljudje so že vseskozi na naši strani, navaden državljan se ne strinja s takšnimi ekscesi, kakršen se je zgodil zdaj. To smo hoteli pokazati tudi navzven. V bistvu nismo točno vedeli, kako bo ta protest izgledal. Zelo sem zadovoljen z udeležbo. Pohvaliti moram tudi policiste, ki so zelo korektno odreagirali. Prijeli so vse štiri osumljence. To se od njih pričakuje, konec koncev so v službi za to. Tudi na tem protestu nam policija ni nič ‘težila’ zaradi tega, ker smo se zbrali in izkazali podporo očetu.

Mislim, da ste povabili vse koalicijske, opozicijske stranke, njihove predstavnike. Na protest pa so prišli samo iz opozicije …

Filip Čemažar: No, moram povedati, da res nisem hotel, da bi ta naš pohod izpadel kot politična manifestacija katerekoli politične opcije. Zato smo vabila oziroma obvestila o pohodu poslali vsem v državnem zboru, vse poslanske skupine so dobile obvestilo. Jaz nisem politik, ampak pričakujem od ljudi, ki so na položajih, da jim je mar za nas, volivce, bi rekel tako leve ali desne, saj smo vsi ljudje. No, oglasili so se pa samo z desnega pola.

Čemažar: Res nisem hotel, da bi ta naš pohod izpadel kot politična manifestacija katerekoli politične opcije. Zato smo vabila oziroma obvestila o pohodu poslali vsem v državnem zboru.

Kako občutite to, da jih z leve ni bilo, kaj si mislite o tem?

Filip Čemažar: Ja, moje mnenje glede levih strank je isto, kakor je bilo prej. To sem zdaj občutil tudi na svoji koži, da v bistvu, če nismo volivci levega pola, sploh nismo pomembni.

Gospod Reberšek. Opozicija je bila na obeh protestih. Poleg vas je na shodu govorila tudi Anja Bah Žibert iz SDS. Zdaj vam nekateri z levega pola očitajo, češ da nabirate politične točke na nasilju. Kako jim odgovarjate?

Aleksander Reberšek: Kot smo slišali, so vabila dobili predstavniki vseh političnih opcij in jaz sem dobil tudi osebno povabilo, zato sem se odločil, da bom šel tja, ker se mi je zdelo prav, da s svojo prisotnostjo podprem gospoda Čemažarja, ker se mu je zgodila ena zelo velika krivica. To, kar se je zgodilo, je ena zelo velika sramota. Očitajo nam nabiranje političnih točk, celo minister Poklukar je rekel, da je bil to festival SDS in Nove Slovenije. Zakaj oni ne nabirajo političnih točk? Zakaj ne sprejmejo neke določene zakonodaje in nam vzamejo vetra? Zakaj smo v Novi Sloveniji tisti, ki nonstop vlagamo zakonodajo, ki naslavlja romsko problematiko?

Vi ste posneli tisto zdaj že kar slavno fotografijo ministra Poklukarja ob interpelaciji, kako se, po domače povedano, reži. Je to povzetek odnosa te vlade do romske problematike?

Aleksander Reberšek: Ta slika je nazoren prikaz, kako se vlada obnaša do preprostih državljanov. Ves čas se je hihital in posmehoval. Ljudje, ki so spremljali prenos interpelacije, v prenosu tega niso ves čas videli. Jaz pa sem iz poslanskih klopi naredil to fotografijo, kjer se Poklukar, bom rekel, zelo veselo hihita in pa smeji ob branju interpelacije. To je ponižujoče do vseh tistih, ki so bili pretepeni, okradeni in so bili žrtev kakršnegakoli drugega kaznivega dejanja. Minister bi moral ukrepati, pa na žalost vidimo, da ne, da se hihita in na nek način daje tiho podporo vsem tistim, ki kršijo zakonodajo, kar je zelo narobe.

Slišali smo zahteve kmetov in zahteve protestnikov na Dolenjskem: želijo sistemske, takojšnje spremembe. Kaj lahko vi v opoziciji sploh naredite?

Aleksander Reberšek: Treba je povedati zelo pošteno, da težave z romsko problematiko niso nastale danes niti ne v času te vlade, ampak so prisotne že od osamosvojitve dalje. Za to stanje so krive vse vlade do zdaj, vsi poslanci, vse vlade, vsi ministri in predsedniki vlad in tako naprej. Je pa dejstvo, da ima ta vlada zelo udobno koalicijsko večino v državnem zboru, 55 od 90 jih je, skoraj ustavno večino imajo in bi lahko sprejeli, karkoli bi želeli. Zato smo v Novi Sloveniji že večkrat vložili zakonodajo na različnih področjih, ki ureja romsko problematiko.

Naj samo spomnim na 5. oktober. Na odboru za delo so takrat koalicijski poslanci sprejeli, da mora vlada do konca leta 2023 najti rešitve, ki naslavljajo romsko problematiko. Zdaj, po letu in pol, teh rešitev še vedno ni, čeprav je veljaven sklep iz odbora za delo, pa vendar v Novi Sloveniji nenehno vlagamo zakonodajo in smo jo vlagali tudi v času, ko smo bili v vladi, torej v prejšnji, Janševi vladi. Takrat smo vložili zakon, ki je reševal del romske problematike.

Reberšek: Treba je povedati zelo pošteno, da težave z romsko problematiko niso nastale danes niti ne v času te vlade, ampak so prisotne že od osamosvojitve dalje. Za to stanje so krive vse vlade do zdaj.

Takrat vam je Levica nekako preprečila sprejetje.

Aleksander Reberšek: Tako je, takrat je Levica vložila pobudo za referendum ter s tem poslovniškim trikom blokirala izvajanje tega zakona in to vlekla do volitev. Ker zakon ni bil dejansko sprejet, je Levica poslovniško izkoristila to možnost, zakon pa je ob volitvah seveda padel, danes pa nam žal zmanjka glasov za številne zakone, ki jih vlagamo. Je pa res, da smo bili predlagatelji tega zakona, ki so ga zdaj sprejeli, da nam je končno uspelo narediti prvi korak, postaviti temelj, na katerem bo treba graditi naprej, da bodo morali starši svoje otroke pošiljati v osnovno šolo, ki je obvezna. Če starši otrok ne bodo pošiljali v osnovno šolo, ne bodo več dobili denarne socialne pomoči v denarju, ampak samo še v materialni obliki. Najbrž se nekateri ne zavedajo, kako pomembno je, da otroci hodijo v šolo. Pomembno je, da se izobražujejo, da si pridobijo izobrazbo, kasneje tudi službo in da so enakovreden del te družbe. In ljudje se sploh ne zavedajo, kakšno škodo dela leva oblast vsem tem, tudi romskim otrokom, ker jih tiho podpira, da jim ni treba hoditi v šolo. Treba jih je iztrgati iz tega kroga revščine in jih izobraziti, da bodo enakovreden del družbe.

Reberšek: Če starši otrok ne bodo pošiljali v osnovno šolo, ne bodo več dobili denarne socialne pomoči v denarju, ampak samo še v materialni obliki.

Pa bo to, kar je bilo zdaj sprejeto, dovolj? V Novi Sloveniji ste predlagali tudi, da mora po pol leta prejemanja socialnih prejemkov, kdorkoli seveda, sprejeti službo, za katero se zahteva dva razreda nižja izobrazba od pridobljene.

Aleksander Reberšek: Tako je. Jaz sem bil sam predlagatelj tega zakona o urejanju trga dela. To pomeni, da bi moral nekdo – ne samo Rom, katerikoli drugi slovenski državljan, ki pol leta prejema denarno socialno pomoč in načrtno ne želi delati ter izkorišča našo državo – po pol leta sprejeti delovno mesto, za katero se zahteva dve stopnji nižja izobrazba. To je bil samo eden izmed zakonov. Vložili smo jih pa več. Tudi tega, da če želiš opravljati vozniški izpit, moraš dokončati sedmi razred. Pa če otroci ne hodijo v osnovno šolo oziroma kasneje tudi v srednjo šolo, da se ena tretjina otroškega dodatka odtrga. Starši ne dobijo tega otroškega dodatka, eno tretjino. Predlagali smo tudi spremembo kazenskega zakonika. Če je nekdo sposoben pri 14 letih pretepsti vrstnika, je sposoben tudi tega, da ga damo v mladoletniški zapor. Pa spremembo zakona o osnovni šoli. Spomnimo se samo primera, kako je romski učenec brutalno pretepel svojega vrstnika. Predlagali smo tri konkretne rešitve tudi v zvezi s tem … Vložili smo še številne zakone, ampak nikoli ni podpore.

Gospod Čemažar, bili ste zelo konkretni v svojih izjavah za številne medije, ko ste imeli pozornost cele države. Rekli ste, da zahtevate sistemske spremembe, ampak ne verjamete več tej vladi, zato bo treba najprej na volitve.

Filip Čemažar: Sam mislim, da Nova Slovenija ni v položaju, ko bi lahko v svet spravila novo zakonodajo in v red naša življenja. Zato podpiram menjavo oblasti, seveda, ampak kot sem rekel, vsi državljani morajo na volitve in izvoliti tako, kot je prav.

Ampak katere sistemske spremembe še želite? Kaj konkretno ste še zahtevali?

Filip Čemažar: Aleksander Reberšek je večinoma povedal že vse, ampak v bistvu je to, kar želimo, da kmeta, ki dela na zemlji, na svoji zemlji, ne more nihče pregnati z nje. To se nam je zgodilo pred dvema letoma, ko nas je naš župan Janković pregnal z naših njiv. Zdaj pa vemo, kako je, če te ‘nabutajo’ na njivi.

Slišimo, da ste imeli leta težave z Romi, odkar so prišli iz Ambrusa; da so vam kradli stvari, živali, pa niti niste tega prijavljali policiji …

Filip Čemažar: To sem že rekel, to ni ne vem kakšna vrednost, ampak ko imaš za otroke eno stvar, v tem primeru dve zajklji, ti žival priraste k srcu, veste … In so sredi noči prišli in pobrali živali. Čez en mesec še enkrat, takrat smo jih presenetili in odgnali, a tudi policija takrat ni odreagirala tako, kot se pričakuje. Izgleda, da so zakoni tako napisani, da ne morejo, ne vem.

Ali se zdaj počutite doma varne?

Filip Čemažar: Glede na to, da sem se medijsko tako izpostavil, sem malo bolj previden. Ampak kot sem rekel, to je treba sistemsko rešiti, da bodo storilci kaznovani, da bodo hitro kaznovani, da se ne bodo še sprehajali okoli in še kakšno škodo naredili. Če bo sodišče enkrat odločilo, da bi morali sedeti, lahko v tem času naredijo še več škode. Imamo ograjo okrog dvorišča, ampak to zagotovo ni rešitev. Te ljudi je treba sankcionirati, ne morejo hoditi okrog, priti v tvoj dom.

Ker ste veliko javno nastopali, naj bi vam grozili, gospod Reberšek.

Aleksander Reberšek: Drži, bi pa rad tukaj posebej poudaril, da ne bom narobe razumljen: dejstvo je, da niso vsi Romi enaki in ne moremo vseh enačiti. Dobim tudi številna sporočila Romov, ki pravijo, podpiramo vas, prav delate, kaznujte tiste Rome, ki kršijo zakonodajo. To sem tudi objavil na socialnih omrežjih, in ko dobim takšno sporočilo, verjamem, da se da. Vidim neko upanje, nek dokaz in to je naš cilj, da se tudi Romi normalno vključijo. Ne samo del Romov, ampak da se vsi Romi vključijo v normalno življenje, grejo v službo, normalno preživljajo svoje življenje in da tukaj sobivamo ter živimo v miru. To je naš cilj, nič drugega. Da so zakoni za vse enaki. Danes pa gledamo, da za nekatere zakon velja, za nekatere pa ne. Dobivam pa tudi grožnje.

Kakšne konkretno?

Aleksander Reberšek: Recimo, da naj pridem v kakšno romsko naselje, da bom dobil kakšno klofuto ali če se lahko dobimo na neki lokaciji in tako naprej. To so ljudje, ki na družbenih omrežjih pozirajo z orožjem. Eden od mojih predlogov je bil, da se naredi racija v romskih naseljih, pa tudi drugje, kjerkoli se ve, da kdorkoli od naših državljanov doma poseduje nelegalno orožje, da se takšno orožje tudi odvzame.

Reberšek: Eden od mojih predlogov je bil, da se naredi racija v romskih naseljih, pa tudi drugje, kjerkoli se ve, da kdorkoli od naših državljanov doma poseduje nelegalno orožje.

Izjave Žana Mahniča močno odmevajo. Podpira ga tudi Janez Janša. Bilo pa je to neposredno po napadu na Čemažarja – namreč ta poziv, da je treba spremeniti zakonodajo, da se odpravi prekoračen silobran. In da se ljudje legalno oborožijo. Kako vi gledate na to?

Filip Čemažar: Nekako nisem pristaš nasilja, tako da ne podpiram tega, da bi se vsi oboroževali. Je pa dejstvo, da če nekdo pride oborožen na tvoj dom, pa ti nimaš za kakšno stvar prijeti, s čim si boš pomagal?

Čemažar: Nisem pristaš nasilja, tako da ne podpiram tega, da bi se vsi oboroževali. Je pa dejstvo, da če nekdo pride oborožen na tvoj dom, pa ti nimaš za kakšno stvar prijeti, s čim si boš pomagal?

Ker oni na primer imajo pištole, imajo jih na črno.

Filip Čemažar: Ja, to je treba urediti, država mora res poskrbeti za to, policija, vojska naj imata orožje, ostali pa ne vem, zakaj bi ga morali imeti.

Kako se boste zdaj zaščitili? Kaj boste naredili, da se boste počutili bolj varne, dokler imajo Romi orožje? Boste tudi vi kupili solzivec, se boste vpisali v strelsko društvo, naredili izpit za pištolo?

Filip Čemažar: Solzivec že imam. Prva stvar je, drugače pa upam, da bo zdaj nekaj časa mir, glede na to, kakšna policijska racija je bila na našem koncu. Zadnje dni tudi opažam, da se Romi ne vozijo več toliko naokrog, kot so se prej. Drugače pa, še enega psa bom kupil, pa ograjo bom povišal okrog dvorišča.

Čemažar: Še enega psa bom kupil, pa ograjo bom povišal okrog dvorišča.

Ali v Novi Sloveniji podpirate to, kar zdaj napovedujeta Janez Janša in Žan Mahnič?

Aleksander Reberšek: Mislim, da več orožja teh konkretnih težav ne bo rešilo, je pa ta izjava odziv na tisto, kar se zdaj na terenu praktično dogaja. S terena prihajajo odzivi, da ne policija ne ministrstvo za notranje zadeve, ki je pristojno za ta resor, zadeve ne uredita, konkretno minister Poklukar. Minister Poklukar se na interpelaciji smeji, požvižga se na te težave in zdaj bodo ljudje jemali pravico v svoje roke, kar se mi ne zdi prav. Prav bi se mi zdelo, da policija zaščiti državljane. Vsakega državljana, ki mu je kršena kakršnakoli pravica. A to se ne stori. Konec koncev minister Poklukar vsak mesec prejme plačo in za svojo plačo bi moral delati; plačo dobi tudi od tistih ljudi, ki jih ni sposoben zaščititi.

Če se SDS vrne na oblast, se bo zelo verjetno vrnil skupaj z Novo Slovenijo. Bi podprli takšen zakon, ki bi odpravil prekoračen silobran?

Aleksander Reberšek: Kaj bo, ko bo, če bo, se bomo pogovarjali takrat. Predvsem pa v dani situaciji želim, da policija dosledno opravlja svoje delo. Ne samo pri Romih, pri vseh državljanih, ki kršijo kakršnokoli zakonodajo.

(D210: 34-37)