Evropska unija podaljšala omejitve za uvoz ukrajinskih kmetijskih proizvodov. Ukrajina poziva k depolitizaciji teh odločitev

POSLUŠAJ ČLANEK
Začasne trgovinske omejitve za štiri kmetijske proizvode iz Ukrajine v pet evropskih "obmejnih" držav so bile podaljšane do septembra, čeprav ena od teh držav – Madžarska – še ni izpolnila pogojev izvršnega organa EU za podaljšanje.
Izjemni in začasni preventivni ukrepi, ki bi se morali izteči 5. junija in se nanašajo na pšenico, koruzo, oljno ogrščico in sončnična semena s poreklom iz Ukrajine, so bili podaljšani do 15. septembra, je sporočila Evropska komisija.
Ukrepi omejujejo promet teh kmetijskih proizvodov v Bolgariji, na Madžarskem, Poljskem, v Romuniji in na Slovaškem, razen če gre za tranzit v druge države EU ali države, ki niso članice EU, in so del političnega paketa, o katerem so se v začetku maja dogovorile izvršilna oblast EU in pet "frontnih" držav, ki mejijo na Ukrajino.
Dogovor je bil potreben, potem ko je začasna liberalizacija trgovine, ki naj bi Ukrajini pomagala pri izvozu kmetijskih proizvodov, povzročila dotok blaga v Vzhodno Evropo, kar je povzročilo padec cen, lokalne kmete pa spravilo na rob bankrota.
Po mnenju Komisije so ukrepi še naprej potrebni za omejeno obdobje zaradi izjemnih okoliščin resnih logističnih ozkih grl in omejenih zmogljivosti za skladiščenje žita pred sezono žetve, ki so jo doživeli v petih državah članicah. "Postopna ukinitev bo omogočila znatne izboljšave na solidarnostnih poteh in odpravo izzivov, da se ukrajinsko žito za to letino odpelje iz države," je zapisano v izjavi izvršnega organa EU.
Novico je pozdravil evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski, ki je pred tem dejal, da bi bilo podaljšanje najboljše do konca leta, vendar najmanj do konca oktobra letos. Vendar pa je ta poteza razburila Ukrajino, ki je na pogovorih med predsednikom Zelenskim in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen prejšnji teden v Moldaviji pozvala EU, naj odpravi vse omejitve za kmetijsko-živilsko blago iz države, ki jo je zajela vojna.
https://twitter.com/RobFrancisEU/status/1663599739093254152
Izvoz ukrajinskega žita in oljnic skozi vzhodnoevropsko unijo se je močno povečal. Ukrajinski carinski podatki kažejo, da je bilo leta 2022 v Romunijo izvoženih 3,39 milijona ton koruze, 1,47 milijona ton pšenice in 529 689 ton ječmena. Leta 2021 je bilo izvoženih le 526 ton koruze, pošiljk pšenice in ječmena pa ni bilo.
Poljska je leta 2022 prejela 2,08 milijona ton koruze, 579 315 ton pšenice in 44 114 ton ječmena. Predhodno leto je bilo na Poljsko izvoženih skromnih 6 269 ton koruze in 3 033 ton pšenice, brez ječmena. Izvoz na Madžarsko in v Bolgarijo se je prav tako močno povečal, čeprav količine niso tako velike kot pri Romuniji in Poljski.
Kmetje v Vzhodni Evropi so imeli od konflikta v Ukrajini sprva finančne koristi, saj so se cene njihovih pridelkov močno zvišale v skladu s svetovnimi trgi žita.
Vendar so se na lokalnih trgih soočili z večjo konkurenco ukrajinskega žita in oljnic. Kmetje so tudi težje in dražje prevažali svoje pridelke, saj številni tovornjaki in železniški vagoni, ki so jih običajno uporabljali, namesto tega prevažajo velike količine zalog iz Ukrajine.
Njihova zaskrbljenost se je povečala tudi zaradi močnega padca cen v zadnjih nekaj mesecih, pri čemer nekateri krivijo ukrajinski uvoz. Vendar je padec cen svetovni trend, ki ga trgovci pripisujejo dejavnikom, kot so močan izvoz iz Brazilije in Rusije ter manjše povpraševanje na Kitajskem od pričakovanega.
Tudi lanska suša v nekaterih delih Srednje Evrope je povzročila finančne težave kmetom v regiji. Po ocenah Mednarodnega sveta za žita (IGC) se je na primer pridelek koruze na Madžarskem lani poleti zmanjšal na 2,8 milijona ton, kar je manj kot polovica 6,4 milijona ton v prejšnji sezoni.
https://twitter.com/jwojc/status/1664787369499803649
Taras Kačka, namestnik ukrajinskega ministra za gospodarstvo in glavni pogajalec za trgovino v Bruslju, meni, da je čas, da se usedemo za mizo in se razumno pogovorimo, saj ne želimo, da bi se ta položaj še podaljšal. "Problem ni omejitev trgovine kot taka," je povedal novinarjem v Bruslju in poudaril, da bi okrepljeni trgovinski odnosi lahko povzročili napetosti med trgovinskimi partnerji.
"Največji vir razdraženosti je dejstvo, da temelji teh omejitev niso dobro utemeljeni, saj temeljijo na splošni predpostavki, da povečanje trgovine povzroča nekatere težave," je dejal. "Še vedno smo prepričani, da je težava bolj politična kot gospodarska ali trgovinska," je nadaljeval Kačka in dodal, da če težava ne bo ustrezno rešena, "se bomo vrnili na začetek, v položaj skoraj trgovinske vojne, ki se mu osebno želim izogniti".
Komisija določa, da se bodo trgovinski zaščitni ukrepi uporabljali le, če države članice ne bodo ohranile lastnih omejevalnih ukrepov. Aprila so štiri države EU, ki mejijo na Ukrajino, sprejele enostransko odločitev o blokadi uvoza kmetijskih proizvodov iz države, ki jo je zajela vojna.
Odločitev je povzročila veliko zaskrbljenost Ukrajine in Evropske komisije, saj je trgovina v izključni pristojnosti EU, kar pomeni, da je ta poteza verjetno pomenila kršitev prava EU in mednarodnega prava.
Vendar pa Madžarska v času objave tega članka še ni izpolnila svojih obveznosti, je potrdil tiskovni predstavnik Evropske komisije. Kljub temu podaljšanje teh začasnih omejitev še vedno velja za Madžarsko, je nadaljeval tiskovni predstavnik.
Na vprašanje, ali je Madžarska izvršilnemu organu EU sporočila, da namerava odpraviti svoje enostranske ukrepe, je tiskovni predstavnik za bruseljske medije odgovoril, da pričakujejo "hitro odpravo". Ker Madžarska ni želela odpraviti enostranskih ukrepov, je zastal tudi napredek pri izplačilu svežnja finančne pomoči v višini 100 milijonov evrov, ki je bil ponujen obmejnim državam EU, da bi se ublažil pritisk na njihove kmete.
Izjemni in začasni preventivni ukrepi, ki bi se morali izteči 5. junija in se nanašajo na pšenico, koruzo, oljno ogrščico in sončnična semena s poreklom iz Ukrajine, so bili podaljšani do 15. septembra, je sporočila Evropska komisija.
Ukrepi omejujejo promet teh kmetijskih proizvodov v Bolgariji, na Madžarskem, Poljskem, v Romuniji in na Slovaškem, razen če gre za tranzit v druge države EU ali države, ki niso članice EU, in so del političnega paketa, o katerem so se v začetku maja dogovorile izvršilna oblast EU in pet "frontnih" držav, ki mejijo na Ukrajino.
Dogovor je bil potreben, potem ko je začasna liberalizacija trgovine, ki naj bi Ukrajini pomagala pri izvozu kmetijskih proizvodov, povzročila dotok blaga v Vzhodno Evropo, kar je povzročilo padec cen, lokalne kmete pa spravilo na rob bankrota.
Zaščita evropskih kmetov pred pomočjo Ukrajini
Po mnenju Komisije so ukrepi še naprej potrebni za omejeno obdobje zaradi izjemnih okoliščin resnih logističnih ozkih grl in omejenih zmogljivosti za skladiščenje žita pred sezono žetve, ki so jo doživeli v petih državah članicah. "Postopna ukinitev bo omogočila znatne izboljšave na solidarnostnih poteh in odpravo izzivov, da se ukrajinsko žito za to letino odpelje iz države," je zapisano v izjavi izvršnega organa EU.
Novico je pozdravil evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski, ki je pred tem dejal, da bi bilo podaljšanje najboljše do konca leta, vendar najmanj do konca oktobra letos. Vendar pa je ta poteza razburila Ukrajino, ki je na pogovorih med predsednikom Zelenskim in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen prejšnji teden v Moldaviji pozvala EU, naj odpravi vse omejitve za kmetijsko-živilsko blago iz države, ki jo je zajela vojna.
https://twitter.com/RobFrancisEU/status/1663599739093254152
Izvoz ukrajinskega žita in oljnic skozi vzhodnoevropsko unijo se je močno povečal. Ukrajinski carinski podatki kažejo, da je bilo leta 2022 v Romunijo izvoženih 3,39 milijona ton koruze, 1,47 milijona ton pšenice in 529 689 ton ječmena. Leta 2021 je bilo izvoženih le 526 ton koruze, pošiljk pšenice in ječmena pa ni bilo.
Poljska je leta 2022 prejela 2,08 milijona ton koruze, 579 315 ton pšenice in 44 114 ton ječmena. Predhodno leto je bilo na Poljsko izvoženih skromnih 6 269 ton koruze in 3 033 ton pšenice, brez ječmena. Izvoz na Madžarsko in v Bolgarijo se je prav tako močno povečal, čeprav količine niso tako velike kot pri Romuniji in Poljski.
Kmetje v Vzhodni Evropi so imeli od konflikta v Ukrajini sprva finančne koristi, saj so se cene njihovih pridelkov močno zvišale v skladu s svetovnimi trgi žita.
Vendar so se na lokalnih trgih soočili z večjo konkurenco ukrajinskega žita in oljnic. Kmetje so tudi težje in dražje prevažali svoje pridelke, saj številni tovornjaki in železniški vagoni, ki so jih običajno uporabljali, namesto tega prevažajo velike količine zalog iz Ukrajine.
Njihova zaskrbljenost se je povečala tudi zaradi močnega padca cen v zadnjih nekaj mesecih, pri čemer nekateri krivijo ukrajinski uvoz. Vendar je padec cen svetovni trend, ki ga trgovci pripisujejo dejavnikom, kot so močan izvoz iz Brazilije in Rusije ter manjše povpraševanje na Kitajskem od pričakovanega.
Tudi lanska suša v nekaterih delih Srednje Evrope je povzročila finančne težave kmetom v regiji. Po ocenah Mednarodnega sveta za žita (IGC) se je na primer pridelek koruze na Madžarskem lani poleti zmanjšal na 2,8 milijona ton, kar je manj kot polovica 6,4 milijona ton v prejšnji sezoni.
https://twitter.com/jwojc/status/1664787369499803649
Omejitve problem za Ukrajino
Taras Kačka, namestnik ukrajinskega ministra za gospodarstvo in glavni pogajalec za trgovino v Bruslju, meni, da je čas, da se usedemo za mizo in se razumno pogovorimo, saj ne želimo, da bi se ta položaj še podaljšal. "Problem ni omejitev trgovine kot taka," je povedal novinarjem v Bruslju in poudaril, da bi okrepljeni trgovinski odnosi lahko povzročili napetosti med trgovinskimi partnerji.
"Največji vir razdraženosti je dejstvo, da temelji teh omejitev niso dobro utemeljeni, saj temeljijo na splošni predpostavki, da povečanje trgovine povzroča nekatere težave," je dejal. "Še vedno smo prepričani, da je težava bolj politična kot gospodarska ali trgovinska," je nadaljeval Kačka in dodal, da če težava ne bo ustrezno rešena, "se bomo vrnili na začetek, v položaj skoraj trgovinske vojne, ki se mu osebno želim izogniti".
Madžarska noče igrati po pravilih
Komisija določa, da se bodo trgovinski zaščitni ukrepi uporabljali le, če države članice ne bodo ohranile lastnih omejevalnih ukrepov. Aprila so štiri države EU, ki mejijo na Ukrajino, sprejele enostransko odločitev o blokadi uvoza kmetijskih proizvodov iz države, ki jo je zajela vojna.
Odločitev je povzročila veliko zaskrbljenost Ukrajine in Evropske komisije, saj je trgovina v izključni pristojnosti EU, kar pomeni, da je ta poteza verjetno pomenila kršitev prava EU in mednarodnega prava.
Vendar pa Madžarska v času objave tega članka še ni izpolnila svojih obveznosti, je potrdil tiskovni predstavnik Evropske komisije. Kljub temu podaljšanje teh začasnih omejitev še vedno velja za Madžarsko, je nadaljeval tiskovni predstavnik.
Na vprašanje, ali je Madžarska izvršilnemu organu EU sporočila, da namerava odpraviti svoje enostranske ukrepe, je tiskovni predstavnik za bruseljske medije odgovoril, da pričakujejo "hitro odpravo". Ker Madžarska ni želela odpraviti enostranskih ukrepov, je zastal tudi napredek pri izplačilu svežnja finančne pomoči v višini 100 milijonov evrov, ki je bil ponujen obmejnim državam EU, da bi se ublažil pritisk na njihove kmete.
Povezani članki
Zadnje objave

Odmev tedna: Kadrovske zagate in prisilno delo
1. 12. 2023 ob 19:31

Zadišalo je po svobodi
1. 12. 2023 ob 13:56

Balantič: pesnik v vojni ranjenega slovenstva
1. 12. 2023 ob 13:45

Kaj do zdaj vemo o novih Golobovih ministrskih kandidatih
30. 11. 2023 ob 19:37
SKD se vrača od mrtvih: Peterletov načrt za revitalizacijo krščanske demokracije
30. 11. 2023 ob 18:31
Ekskluzivno za naročnike

Zadišalo je po svobodi
1. 12. 2023 ob 13:56

Balantič: pesnik v vojni ranjenega slovenstva
1. 12. 2023 ob 13:45

Svobodnjaške norčije in desnosredinske kregarije
30. 11. 2023 ob 11:31
Prihajajoči dogodki
DEC
02
Predstavitev novih orgel GŠ Škofja Loka
16:00 - 17:30
DEC
03
DEC
03
Od Križa do čarobnega gradu Miramare
09:45 - 16:30
DEC
03
DEC
03
Za Abrahama, PVC 3
19:30 - 21:30
Video objave

Odmev tedna: Kadrovske zagate in prisilno delo
1. 12. 2023 ob 19:31

Vroča tema: Obnova po poplavah poteka prepočasi, vsak večji dež nas spravi na obrate!
29. 11. 2023 ob 17:35

Odmev tedna: Kravje kupčije
24. 11. 2023 ob 20:37
Izbor urednika

Čari "prekarnega dela" in država, ki ne zaupa svojim državljanom
28. 11. 2023 ob 7:22

Pretresljive zgodbe rešenih otrok, ki so jih ugrabili teroristi Hamasa
27. 11. 2023 ob 18:31

Naj vas cenejše gorivo ne zavede: država si pri bencinu in nafti jemlje vse več
21. 11. 2023 ob 20:41

Je torej Izrael zagrešil vojne zločine?
19. 11. 2023 ob 20:49

Kaj storiti z denarjem, da ne bo na bančnem računu kopnel zaradi inflacije
17. 11. 2023 ob 17:31
1 komentar
Friderik
Kako bi lahko depolitiziral politično odločitev? Tole z izvozom oz uvozom je jasno politična odločitev.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.