Džamija v Ljubljani je končana, zdaj nameravajo odpreti kulturna vprašanja

Peter Merše
Islamski center v Ljubljani. Mufti Grabus odgovarja novinarjem Foto: Peter Merše
Islamska skupnost v Republiki Sloveniji je končala gradnjo islamskega centra v Ljubljani in ga je danes predstavila novinarjem. Projekt, ki je stal okrog 34 milijonov evrov bo v splošno uporabo predvidoma prešel junija letos, ko predvidevajo tudi slovensno otvoritev.

Po besedah muftija islamske skupnosti Nedžada Grabusa se zdaj, ko so zaključili infrastrukturno vprašanje, lahko posvetijo kulturnim.

Projekt islamskega centra so začeli graditi leta 2006, leta 2008 so kupili zemljišče, 2013 pridobili gradbeno dovoljenje in od leta 2014 do danes je s skoraj dvoletnim premorom zaradi pomanjkanja sredstev potekala gradnja.

Arhitekt projekta je Matija Bevk, ki je celoten center zasnoval v beli barvi kot odprt prostor, ki se povezuje z mestom v betonu, lesu, jeklu in steklu. Pri tem se je navezoval na tradicionalno islamsko arhitekturo in vključil elemente modernizma. Center obsega upravno zgradbo islamske skupnosti, izobraževalni objekt, bivalni objekt, v katerem je pet stanovanj namenjenih za imame in nekaj sob za goste, garažna hiša, restavracija, športna dvorana in v središču centra džamija z 48m visokim minaretom.

Džamija ima na zunaj jekleno konstrukcijo romboidnih oblik, notri pa modro kupolo iz tekstila, ki simbolizira nebo, prostranost in asociira na modro mošejo iz Carigrada. Notranjost je v islamskem slogu okrašena predvsem s kaligrafijo. Džamija sprejme okrog 1400 vernikov, vendar vrata na zahodni strani omogočajo, da se v poletnem času tudi dvorišče pred džamijo odpre v enoten prostor z molilnico, če pa tudi to ne bi zadoščalo, ima športna dvorana tudi možnost neposrednega prenosa dogajanja iz molilnice ter je obrnjena proti vzhodu, tako da lahko preostali verniki molitve opravijo tudi tam (kot so to v športnih dvoranah počeli že do sedaj).

Ob predstavitvi se je mufti Nedžad Grabus zahvalil medijem za pokrivanje dogodka in izrazil začudenje, da je takšno zanimanje za »navadne ljudi, ki si želijo le moliti boga v svojem prostoru.« hkrati pa izrazil razočaranje nad poročanjem »skrajnih« desničarskih medijev. Predstavil je časovnico gradnje in težave, ki so jih pri tem imeli, zahvalil se je tudi upravni enoti za hiter postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja in donatorjem.

Od 34 milijonov, potrebnih za gradnjo, so verniki v Sloveniji prispevali štiri milijone, verniki iz tujine dva milijona, 28 milijonov pa je prispeval Katar. Glede na težave, ki jih imajo z radikalnimi mošejami, financiranimi iz Savdske Arabije in Katarja v tujini, je na mestu vprašanje, kaj so Katarci želeli v zameno. Mufti na to odgovarja, da so mu Katarci ob predaji denarja dejali: »Gospod Mufti, nas nič ne zanima, razen, da ste vi odgovorni za to delo.« Dejal je, da je on kot zastopnik islamske skupnosti v Sloveniji, odgovoren za njeno delovanje in »ne bo dovolil, da bi z njimi kdorkoli upravljal.« Dodal je, da Petra Opeke nihče ne sprašuje, kaj želijo v zameno darovalci sredstev, s katerimi pomaga ljudem na Madagaskarju.

V Sloveniji po muftijevih ocenah živi okoli 80.000 muslimanov, okrog 30.000 jih je vezanih na slovensko islamsko skupnost. V Ljubljani islamska skupnost šteje 1400 družin, udeleženci obredov pa v 2/3 niso povezani z slovansko islamsko skupnostjo. Upravljanje islamskega centra bo na letni ravni stalo od 120.000 do 150.000, kar želijo pokriti z dobičkom od restavracije, oddajanja športne dovorane in garaže ter donacij.


Izgradnja džamije in islamskega centra je bila za »majhno skupnost, ki je v zadnjih letih veliko napredovala« pomembna prelomnica, saj smo kot zadnja država nekdanje Jugoslavije postavili džamijo, s čimer lahko sedaj islamska skupnost preide z infrastrukturnih vprašanj na kulturna. S tem centrom si želijo integracije islamske skupnosti v slovensko družbo.

Po uradnem odprtju v juniju bodo z minareta predvajali tudi klice k molitvi, kar naj bi se slišalo le na dvorišču mošeje. Začeli bodo delati na povezovalnih projektih s skupnostjo, želijo pa si tudi postati osrednji center islamske literature ter, da bi se učenci o njih učili v šoli.

Mufti je ob koncu novinarje spomnil, da sprašujejo predvsem o denarju in ekomoniji, a da sam ni ekonomist. Kot je dejal, je imel ob nastopu svoje službe 4000 eur in 180.000 eur prihrankov, ki so se že od leta 1969 zbirali za gradnjo džamije. Toda projekta se je lotil v zaupanju v božjo previdnost, ki je poskrbela za vse ostalo.

[gallery_media_slugs=islamski_center-1.jpg,islamski_center-2.jpg,islamski_center-3.jpg,islamski_center-4.jpg,islamski_center-5.jpg,islamski_center-6.jpg,islamski_center-7.jpg,islamski_center-8.jpg,islamski_center-9.jpg,islamski_center-10.jpg,islamski_center-11.jpg,islamski_center-12.jpg,islamski_center-13.jpg,islamski_center-14.jpg,islamski_center-15.jpg,islamski_center-16.jpg]





Džamija se gradi za slovenske državljane, ki bodo čez 20 let "večina islamske skupnosti v Sloveniji":

https://www.youtube.com/watch?time_continue=18&v=XbJ1ineCPps&feature=emb_logo

KOMENTAR: Peter Merše
Zgled vere, ali dejstva, da brezplačna kosila ne obstajajo?
Islamska skupnost nam je lahko v nekaterih delih zgled, najprej vere in zaupanja v boga, hkrati pa tudi jasnega zavzemanja za svoje vrednote. Tajnik islamske skupnosti mag. Nevzet Porić je dal jasno vedeti, da se pred vstopom v mošejo sezuje, da imajo ženske ločene prostore od moških. O svoji veri pa je govoril brez nekega nelagodja ali razmišljanja o tem, kaj si bo nekdo mislil. Predstavitev novinarjem je bila izvedena profesionalno, vendar je kljub temu ob vprašanjih okoli Katarskega denarja mufti postal vidno živčen ter začel delati neprimerne primerjave s katoliško Cerkvijo. Torej morda le ne gre za tako trdno vero v Boga kot v podporo Katarja, ki ga ne zanima nič v zameno. Že dolgo je znan rek, da brezplačnih kosil ni, torej je na mestu vprašanje, kaj bodo v zameno dobili Katarci in kakšen bo njihov vpliv, čeprav je za islamsko skupnost odgovoren le mufti in se ne bo pustil upravljati. Primerjava s Pedrom Opeko je tukaj povsem zgrešena. Jasno je, da gre pri Opeki za darove vernikov in ne emirata, ki je znan po skrajni obliki islama, ki sponzorira mošeje po Evropi z jasnimi cilji, prav tako pa je tudi delo Pedra Opeke povsem transparentno. Zanimivo bo videti tudi, na kakšen način se želi islamska skupnost »integrirati« v našo družbo, glede na to, da tudi po 14 letih vodenja islamske skupnosti v Sloveniji mufti še vedno ne govori slovensko, v zadnjem času pa javni uslužbenci, denimo zdravniki že opažajo, da iste ženske, ki so še pred nekaj leti hodile okrog odkrite, zdaj že nosijo rute. Ali gre torej za integracijo muslimanov v slovensko družbo, ali slovenske družbe v islam, pa mufti danes ni povedal. Je pa maja 2015 v Odmevih nekoliko dvoumno dejal, da se džamija gradi za slovenske državljane, "ki bodo čez 20 let večina muslimanske, oziroma islamske skupnosti v Sloveniji".
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

hidzab, muslimani, naglavna ruta
So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?
  • 07. 02. 2025
Kultura se začne s spoštljivim odnosom do pokojnih
  • 20. 04. 2025
Zlo, krivda, bolezen, trpljenje in smrt v našem življenju nimajo zadnje besede
  • 20. 04. 2025