Državni zbor potrdil višje pokojnine, ki bodo zaradi nevzdržnega pokojninskega sistema verjetno kratkega veka

Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Državni zbor je na današnji izredni seji s 46 glasovi za in enim proti sprejel predlog novele pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vlada bo z njim v že tako nevzdržnem pokojninskem sistemu pokojnine še dvignila za 10 do 15 odstotkov. Novela bo začela veljati 1. januarja 2020.

Predlog novele zakona o trgu dela pa najnižje nadomestilo za brezposelnost izenačuje z osnovnim zneskom minimalne plače, torej s 350 na 530,19 evra bruto.

Pokojninska novela, ki prinaša več


Pokojninska novela, usklajena s socialnimi partnerji, pri moških postopno povečuje odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe na 63,5 odstotka (iz zdajšnjih 57,25 odstotka), odmerni odstotek pa bo do leta 2025 izenačen s tistim za ženske. Pokojnino bo moč zvišati za 1,36 odstotka za vsakega otroka za največ tri otroke, če se upravičenec ne bi upokojil predčasno. Predlog naj bi v državi z eno najnižjih delovnih aktivnosti starejših spodbujal njihovo zaposlenost in omogočal delo ob izpolnitvi pogojev za upokojitev, pri čemer bi tak delavec poleg plače tri leta prejemal 40 odstotkov pokojnine, nato pa 20 odstotkov. Novela predvideva tudi postopno višjo odmero vdovske in družinske pokojnine.

Opozicijske stranke so predlogu nasprotovale in vložile preko deset dopolnil, ki so vladno reformo postavljali na glavo. Levica je tako hotela ukiniti dvojni status upokojencev.
Številni poslanci so opozorili, da bo novela prinesla nezadovoljstvo predvsem upokojencev, ki so se pri enakih pogojih že upokojili in bodo prejemali nižje pokojnine kot upokojenci, ki se bodo upokojevali po novi noveli, zato je bilo slišati predloge, da bi se tudi njim pokojnina na novo odmerila.

Trije nesprejeti amandmaji na škodo staršev z več otroki ter tistih, ki se upokojujejo v vmesnem času

Kot smo na Domovini že pisali, bodo zaradi nesprejetih amandmajev, ki jih je predlagala stranka NSi, pri noveli pokojninskega zakona kratko potegnile tri manjšinske skupine bodočih upokojencev.

Izglasovan zakon višji odmerni odstotek zaradi skrbi za otroka staršem pripada samo za največ tri otroke, medtem ko je amandma NSi to mejo postavljal na pet otrok. Predlog te stranke je prav tako skrajševal prehodno obdobje za moške pri doseganju odmernega odstotka 63,5 %. Obenem pa so želeli popraviti krivico za tiste, ki se bodo upokojili v vmesnem času do uveljavitve zakona (do leta 2025).

Za sprejetje amandmajev je zmanjkal en glas: razmerje je bilo 6:6. Pri tem so ključno vlogo odigrali poslanci SDS, saj vseh pet članov odbora te stranke ni glasovalo, glas le enega izmed njih pa bi zadoščal za sprejetje amandmajev.


Problematična višina pokojnine in nevzdržen sistem


Poslanci se niso strinjali tudi glede višine pokojnine, ki bi jo prejemal delavec, ki je izpolnil pogoje za upokojitev. SDS je tako predlagala, da bi ti delavci tri leta poleg plače prejemali 100 % pokojnine. Slišati je bilo tudi predloge, da bi se odmerni odstotek za moške in ženske ter višja odmera vdovske in družinske pokojnine uveljavili takoj.

V Državnem zboru je bilo slišati tudi številna opozorila, da je obstoječ sistem zaradi vse večjega števila upokojencev v prihodnje in verjetnega obdobja suhih krav ter zgrešenega gospodarskega modela države dolgoročno nevzdržen in ga ne bo mogel vedno financirati proračun.

Trenutno se upokojevanje najbolj "splača" Avstrijcem, Italijanom, Luksemburžanom, Portugalcem in Turkom, saj so pokojnine le za desetino nižje od njihove plače, najmanj pa Britancem, Mehičanom in Litvancem, katerih pokojnine znašajo le tretjino njihovih prejemkov.

KOMENTAR: Uredništvo
Pokojninski populizem
Živimo vse dlje, za pokojnine plačuje vse manj zaposlenih, upokojencev je vse več. Kljub dolgoletnemu opozarjanju, da je trenutni pokojninski sistem nevzdržen, so stranke danes kar tekmovale v tem, katera si prizadeva za višje pokojnine. Teh že po obstoječi noveli ne bo mogoče financirati. Reševanje pokojninskega sistema ne bi smel biti populističen projekt. V prvi vrsti bi morali zagotoviti njegovo vzdržnost in z ustrezno demografsko politiko poskrbeti, da bi za pokojnine vplačevalo dovolj delavcev, hkrati pa bi morali z vlaganjem v razvoj dvigniti dodano vrednost, s katero bi narasle tudi plače in pokojnine. Dokler te iz presežka financira državni proračun, lahko govorimo le o populističnem razdeljevanju bonbobčkov, ki pa bo kratkega diha.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike