150 evrov božičnice ni dovolj za pokrivanje padca kupne moči upokojencev
Slovenija je vstopila v praznični december, na račune upokojencev pa je prispel zimski dodatek v višini 150 evrov. Vlada in predvsem stranka Levica ga predstavljata kot velik dosežek in izraz solidarnosti, toda realnost številnih starejših razkriva drugačno sliko: kupna moč pokojnin realno pada, stroški pa rastejo, pri čemer je od 1. julija 2025 dalje upokojencem uveden tudi nov obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo.
Zimski dodatek je prejelo več kot 665.400 ljudi. Zanj bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije namenil 86,9 milijona evrov. Zimski dodatek naj bi se vsako leto povečal za 20 evrov, tako da bi prihodnje leto znašal 170 evrov, do leta 2035 do 250 evrov, nato pa naj bi se začel usklajevati z rastjo življenjskih stroškov, tako kot transferji posameznikom in gospodinjstvom.
Zimski dodatek
Vlada zimski dodatek predstavlja kot pomemben korak k izboljšanju položaja upokojencev, toda to je le enkratna gesta, ki nima trajnejšega učinka, saj je na vrsti drugih področij finančna moč upokojencev šibkejša. Preživeti je treba vsak dan v letu, ravno tako plačevati stroške (hrana, oblačila, energenti, zdravila ipd.). Zato se 150 € pogosto porabi, še preden mine teden dni.
Takšni dodatki zgolj prikrivajo sistemsko neustreznost pokojnin, ki realno padajo zaradi uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo, inflacije ter podražitev osnovnih dobrin.
Nova finančna bremena: oskrba in inflacija
Od 1. julija 2025 dalje država upokojencem od neto pokojnine odvzame 1 % prispevka za dolgotrajno oskrbo, pa če jo potrebujejo ali pa ne. Pravzaprav v letu 2025 sploh ni zaživela.
Znesek je sicer na prvi pogled nizek, toda gre za sistemsko mesečno zmanjševanje že tako nizkih pokojnin. Čeprav upokojence nihče ni vprašal, ali si tega želijo, država od njih vsak mesec jemlje.
Uradna inflacija je sicer nižja kot lani, vendar ravno kategorije, ki najbolj obremenjujejo upokojence, ostajajo najdražje:
- cena hrane raste približno 5 % letno,
- cene energentov rastejo nad povprečno inflacijo,
- skupna inflacija znaša okoli 2,3 %.
Za isti denar lahko upokojenci kupijo manj – torej realna vrednost pokojnin pada.
Prag revščine: ključni podatek, ki ga vlada zamolči
Prag tveganja revščine v Sloveniji znaša približno 934 evrov mesečno. Velik delež upokojencev prejema nižje pokojnine. To pomeni, da živijo pod pragom revščine.
Zimski dodatek ne rešuje revščine. Gre za gašenje požara, potrebne bi bile sistemske spremembe na področjih, ki so vzrok višanja stroškov. Če namreč znesek 150 evrov razdelimo na letno raven, je to 12,5 evrov mesečno.
Realna izguba kupne moči na letni ravni
Za lažjo predstavo bomo naredili preprost izračun, da bi ugotovili, ali zimski dodatek upokojencem prinese pozitivno finančno stanje na letni ravni ali ne. Upoštevamo:
- neto pokojnina × 12 mesecev,
- mesečni prispevek za dolgotrajno oskrbo – 1 % od neto pokojnine, veljaven od 1. 7. 2025 (6 mesecev),
- letna inflacija (2,3 %), posebej poudarjeno za hrano (~5 %),
- enkratni zimski dodatek (150 evrov).
Izračun ne vključuje drugih socialnih transferjev ali individualnih posebnosti, ki jih morda posameznik prejema.
Formula: (neto pokojnina × 12) – letni DO prispevek – inflacijska izguba + zimski dodatek
1. Primer: Če posameznik prejema pokojnino v višini 500 evrov
- Letni prihodek 6.000 € – 30 € (DO) – 138 € (inflacija) + 150 € dodatek
- Končni realni dohodek: 5.982 €
- Stanje na letni ravni: – 18 €
2. Primer: Če posameznik prejema pokojnino v višini 1.000 evrov
- Letni prihodek 12.000 € – 60 € (DO) – 276 € (inflacija) + 150 € dodatek
- Končni realni dohodek: 11.854 €
- Stanje na letni ravni: – 186€
3. Primer: Če posameznik prejema pokojnino v višini 1.500 evrov
- Letni prihodek 18.000 € – 90 € (DO) – 414 € (inflacija) + 150 € dodatek
- Končni realni dohodek: 17.646 €
- Stanje na letni ravni: – 354 €
V vseh treh primerih je jasno: zimski dodatek ne kompenzira realnih izgub, ko upoštevamo inflacijo in novo obvezno dajatev. S tem da so upokojenci prispevek za dolgotrajno oskrbo plačevali 6 mesecev v letu 2025; v letu 2026 je predvideno plačevanje tega prispevka za celo leto, tako da se tu obračunan ta odhodek za prihodnje leto podvoji. Torej kljub zimskemu dodatku država upokojencem več vzame kot z zimskim dodatkom daje.
Grafični prikaz
Spodaj je vključen graf, ki prikazuje primerjavo med nominalnim letnim dohodkom in realnim letnim dohodkom po upoštevanju prispevka za dolgotrajno oskrbo, inflacije in zimskega dodatka.
Graf prikazuje tri tipične pokojnine (500 €, 1.000 €, 1.500 €) in razliko med:
- nominalnim letnim dohodkom (modri stolpci)
- realnim letnim dohodkom po upoštevanju:
- prispevka za dolgotrajno oskrbo,
- inflacije hrane in energentov,
- zimskega dodatka (150 €).
Iz grafa je jasno vidno, da realna kupna moč upokojencev pada, saj je vsak stolpec realnega dohodka nižji od nominalnega.
Glas upokojencev: resnica, ki je tudi PR ne prekrije:
- »Ko plačam elektriko, ogrevanje in zdravila, od dodatka ostane komaj za en malo večji nakup hrane.«
- »Vsak mesec mi vzamejo, enkrat na leto pa mi nekaj vrnejo. Ne razumem, koga mislijo, da bodo s tem prepričali.«
- »Ta dodatek ni pomoč. To je miloščina pred volitvami.«
Kaj pravijo ekonomisti?
Ekonomisti opozarjajo:
- enkratni dodatki blažijo simptome, ne rešujejo bolezni sistema,
- kombinacija inflacije in obveznih prispevkov pomeni prikrit padec realnih pokojnin,
- visok delež upokojencev pod pragom revščine je alarm, ne statistika,
- merilo kakovosti ukrepov mora biti: ali si upokojenec lahko privošči dostojno življenje?
Odgovor je očiten: vedno več si ga ne more.
Država pod krinko »solidarnosti« prikriva resnični padec življenjskega standarda upokojencev. Zimski dodatek je simboličen ukrep, ki ne kompenzira realnega padca kupne moči in ne rešuje sistemskih težav pokojninskega sistema.
Dokler pokojnine ne bodo sledile dejanski inflaciji in življenjskim stroškom, bo vsaka »božičnica« zgolj obliž, ne pa rešitev.
10 komentarjev
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Bogdaj - lep dan - vsem.
Teh 150 eu je res bolj
za nabavo poceni darilc - za znance
npr. paketi mandarin, pomaranč po cca 2 eu.
L.r. Janez KK, LJ
Andrej Muren
150 EUR za nobenega človeka ni dovolj, da bi kompenziral inflacijo, ne samo za upokojence. Vendar se zdi, da tega mnogi ne razumejo, še manj pa jih razume, da je Golob s povišanimi davki vsakomur od nas vsako leto ukradel par božičnic. To je vrhunec cinizma, da nam tik pred volitvami milostno da eno nazaj, pa še zanjo se je moral zadolžiti na Kitajskem.
Ljubljana
Po.mojem pri udbomafiji. Imajo tajne racune po svetu. Hrvaska se zadnja leta zadolzuje pri svojih drzavljanih ! Nazadnje po 2,5 % letno. Za drzavo dobro, ljudje pa bodo dobili skoraj 400 mio obresti za 1 leto !! To je cca 250 e na vsakega hrv upokojenca, ce bi vse oni posodili drzavi... Seveda niso a navajam stevilke. Ljudem lezi denar v bankah z nic ali skoraj nic obresti tud ce vezejo, pa se davek nad 1000 evri..
Peter Klepec
Nihce ne govori o tem, da pokojninski sistem ni vzdrzen. Na daljsi rok niti priblizno.
Ali bodo moralo aktivno prebivalstvo vplacevati vec v sistem, ali pa bodo upokojenci dobili manj.
Zatiskanje oci pred tem problemom je tipicno slovensko - neresno.
Ljubljana
Klepec, ze mnogo let proracun dodaja in bo.tudi.v bodoce. Bo pa vedno teze ce bo udbomafija postavljala vlado..
Peter Klepec
Motite se Ljubljana. Ni mogoce neskoncno casa ziveti na racun drugega. Namrec, ravno za to gre, ce se manjko izravna iz proracuna. Ta manjko bo ze cez nekaj let neznosen. Placevati ga bodo morali aktivni drzavljani iz place. Iz bruto bo vedno manj neto. Ne vem, ce ste zasledili isto debato v Nemciji. Mladi politiki so se uprli - ne strinjajo se, da bi se breme pokojnin nosilo na njihovih hrbtih. V SLO kar naprej mislite, da denar itak obstaja, samo vzeti ga je treba. Ceprav tocno veste, da ni tako, ko pogledate v svojo denarnico.
Ljubljana
Jasno da bi bilo dobro ce bi delez proracuna padal. Gotovo. Janseva vlada je imela nacrt prenosa drzavnega premozenja na pokojninski sklad in bi donosi sli za pokojnine. No, ne celota. Del za nove nalozbe...ob dobrem.upravljanju s 14 miljardami imetja bi bil lahko 1 miljarda donosa..
Peter Klepec
Ljubljana, ni razlike ali gre iz levega, ali desnega varzeta.
Ljubljana
Kako razloziti kuhanim zabam da sonza 45 % dvignili place vsem glavnim funkcionarjem ! Precednici, AB ju, vrhovnemu sodniku in oni kokosarki
Na skoraj 9 000 evrov !
Upokojenci,
Vam so pa dali 150 evrov...
Glejte da jih boste volili saj so zlocincu glavo.dobro nazaj zasvasali.
A se kdo ne.mara butlov ki so golobe izvolili.
No, Johan jih.ma rad
MEFISTO
Omenil si Johana. Kje je Johan? Johan ima rad butle, če so levičarji. Vedno je govoil, enakega perja ptiči supaj letimo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.