Državni svet nezadovoljen s proračunom. Kovšca pravi: Poslanci, pričakujte veto!
Uredništvo
- 17. 10. 2019 ob 16:29
- 3 komentarjev
Državni svet po včerajšnji burni razpravi ni podprl predlaganih proračunskih dokumentov. Med drugim so izrazili zaskrbljenost, da je v rekordnem proračunu premalo sredstev namenjenih investicijam, opozorili so na neučinkovitost pri črpanju evropskih sredstev, kot neustrezno pa ocenili tudi predvideno financiranje občin.
Državni svetniki, ki so tokrat skoraj enotno podprli negativno mnenje k proračunskim dokumentom, med drugim pogrešajo strateški razmislek o nadaljnjih aktivnostih in ukrepih države, ki bi upoštevali realne potrebe v družbi.
Za Domovino se je glede te teme odzval tudi predsednik Državnega sveta, Alojz Kovšča, ki je poudaril, da je proračun tehnični akt brez barve in okusa ter da lahko poslanci ob sprejetju proračuna pričakujejo veto Državnega sveta.
V razpravi na včerajšnji seji so vsi svetniki poudarjali, da sta predloga proračunov premalo razvojno naravnana. Kot so zapisali v mnenje, so namreč investicije v infrastrukturo na področju kulture, šolstva (šole in vrtci), sociale (domovi za starejše) ali državnih cest podhranjene.
Občine ne morejo varčevati v nedogled
Opozorili so na prenizka sredstva za financiranje občin. DS tako ne podpira predloga zakona o izvrševanju proračunov za leti 2020 in 2021, s katerim se določa višina povprečnine. Menijo, da je določena prenizko in ne zagotavlja financiranja dejanskih stroškov občin.
Kot je bilo slišati na današnji seji, občine ne morejo varčevati v nedogled. Čeprav je povprečnina najvišja v zadnjih letih, pa so tudi stroški občin najvišji doslej. Veljavni sistem financiranja občin pa tudi ne upošteva raznolikosti posameznih skupin občin, kar je bilo še posebej očitno pri dvigu plač v javnem sektorju, saj imajo večje občine z več javnimi zavodi več stroškov kot manjše občine.
Kritični so bili tudi do tega, da se v občinah, še posebej v tistih z izrazitim trendom naraščanja prebivalstva, pojavljajo nove potrebe po gradnji objektov za predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje, pri tem pa se občine soočajo s težavami financiranja, saj lastnih sredstev za te namene nimajo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa gradnje tovrstnih objektov že več let ne sofinancira.
Če bo proračun sprejet, pričakujte veto
Svetnik Oskar Komac je proračunski paket ocenil kot "tehnični akt brez barve, vonja in okusa". Zato je predlagal širši strateški posvet v DS o fiskalnem pravilu in njegovi oviralni vlogi pri razvoju.
Svetnik Milan Ozimič je dejal, da se znova obeta neustrezno financiranje občin, ki tako "ostajajo edini proračunski uporabnik, za katerega še kar velja ZUJF. Nedopustno."
Po mnenju svetnikov je neučinkovito tudi črpanje evropskih kohezijskih sredstev aktualne finančne perspektive, nujno pa je zagotoviti dodatna sredstva predvsem kulturnemu sektorju in visokemu šolstvu. Svetniki tudi menijo, da bi morali pripraviti izračune, da bi z ustrezno davčno politiko in posledično večjo konkurenčnostjo slovenskega gospodarstva postopoma povečali proračunske prihodke za razvoj in odplačilo dolga države.
Kot problematično izpostavljajo tudi financiranje državne cestne infrastrukture v občinah, kjer še zdaj ni jasno, ali se bodo projekti, ki so bili pripravljeni in vključeni v načrt razvojnih programov za 2019, a ostajajo nerealizirani zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev, v naslednjem letu dejansko izvajali.
Kovšca za Domovino: Ob najvišjem proračunu za investicije namenimo pičlih 11 %
»Državni svetniki smo na zadnji, 22. seji podali negativno mnenje celotnemu proračunskemu svežnju. V svoji odločitvi smo bili soglasni, da gre za premalo razvojno in investicijsko naravnan proračun,« je v komentarju za Domovino povedal predsednik Državnega sveta, Alojz Kovšca in dodal, da Državni svet pri pregledu proračunov za leti 2020 in 2021 pogreša strateški razmislek o nadaljnjih aktivnostih in ukrepih države, ki bi upoštevali realne potrebe v družbi.
»V burni in pestri razpravi smo opozorili zlasti na veliko nesorazmerje med tem, da imamo največji proračun v zgodovini Slovenije, ob tem pa za investicije namenjamo pičlih 11 odstotkov, da gre za tehnični akt brez barve, vonja in okusa, predvsem pa da se nam znova obeta neustrezno financiranje občin. Glede na splošno kritičen odziv državnih svetnikov lahko po vsej verjetnosti pričakujemo veto Državnega sveta,« je napovedal predsednik Državnega sveta.
Državni svetniki, ki so tokrat skoraj enotno podprli negativno mnenje k proračunskim dokumentom, med drugim pogrešajo strateški razmislek o nadaljnjih aktivnostih in ukrepih države, ki bi upoštevali realne potrebe v družbi.
Za Domovino se je glede te teme odzval tudi predsednik Državnega sveta, Alojz Kovšča, ki je poudaril, da je proračun tehnični akt brez barve in okusa ter da lahko poslanci ob sprejetju proračuna pričakujejo veto Državnega sveta.
V razpravi na včerajšnji seji so vsi svetniki poudarjali, da sta predloga proračunov premalo razvojno naravnana. Kot so zapisali v mnenje, so namreč investicije v infrastrukturo na področju kulture, šolstva (šole in vrtci), sociale (domovi za starejše) ali državnih cest podhranjene.
Občine ne morejo varčevati v nedogled
Opozorili so na prenizka sredstva za financiranje občin. DS tako ne podpira predloga zakona o izvrševanju proračunov za leti 2020 in 2021, s katerim se določa višina povprečnine. Menijo, da je določena prenizko in ne zagotavlja financiranja dejanskih stroškov občin.
Kot je bilo slišati na današnji seji, občine ne morejo varčevati v nedogled. Čeprav je povprečnina najvišja v zadnjih letih, pa so tudi stroški občin najvišji doslej. Veljavni sistem financiranja občin pa tudi ne upošteva raznolikosti posameznih skupin občin, kar je bilo še posebej očitno pri dvigu plač v javnem sektorju, saj imajo večje občine z več javnimi zavodi več stroškov kot manjše občine.
Kritični so bili tudi do tega, da se v občinah, še posebej v tistih z izrazitim trendom naraščanja prebivalstva, pojavljajo nove potrebe po gradnji objektov za predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje, pri tem pa se občine soočajo s težavami financiranja, saj lastnih sredstev za te namene nimajo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa gradnje tovrstnih objektov že več let ne sofinancira.
Če bo proračun sprejet, pričakujte veto
Svetnik Oskar Komac je proračunski paket ocenil kot "tehnični akt brez barve, vonja in okusa". Zato je predlagal širši strateški posvet v DS o fiskalnem pravilu in njegovi oviralni vlogi pri razvoju.
Svetnik Milan Ozimič je dejal, da se znova obeta neustrezno financiranje občin, ki tako "ostajajo edini proračunski uporabnik, za katerega še kar velja ZUJF. Nedopustno."
Po mnenju svetnikov je neučinkovito tudi črpanje evropskih kohezijskih sredstev aktualne finančne perspektive, nujno pa je zagotoviti dodatna sredstva predvsem kulturnemu sektorju in visokemu šolstvu. Svetniki tudi menijo, da bi morali pripraviti izračune, da bi z ustrezno davčno politiko in posledično večjo konkurenčnostjo slovenskega gospodarstva postopoma povečali proračunske prihodke za razvoj in odplačilo dolga države.
Kot problematično izpostavljajo tudi financiranje državne cestne infrastrukture v občinah, kjer še zdaj ni jasno, ali se bodo projekti, ki so bili pripravljeni in vključeni v načrt razvojnih programov za 2019, a ostajajo nerealizirani zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev, v naslednjem letu dejansko izvajali.
Kovšca za Domovino: Ob najvišjem proračunu za investicije namenimo pičlih 11 %
»Državni svetniki smo na zadnji, 22. seji podali negativno mnenje celotnemu proračunskemu svežnju. V svoji odločitvi smo bili soglasni, da gre za premalo razvojno in investicijsko naravnan proračun,« je v komentarju za Domovino povedal predsednik Državnega sveta, Alojz Kovšca in dodal, da Državni svet pri pregledu proračunov za leti 2020 in 2021 pogreša strateški razmislek o nadaljnjih aktivnostih in ukrepih države, ki bi upoštevali realne potrebe v družbi.
»V burni in pestri razpravi smo opozorili zlasti na veliko nesorazmerje med tem, da imamo največji proračun v zgodovini Slovenije, ob tem pa za investicije namenjamo pičlih 11 odstotkov, da gre za tehnični akt brez barve, vonja in okusa, predvsem pa da se nam znova obeta neustrezno financiranje občin. Glede na splošno kritičen odziv državnih svetnikov lahko po vsej verjetnosti pričakujemo veto Državnega sveta,« je napovedal predsednik Državnega sveta.
Zadnje objave
Poveljnik CZ: Ta razstava je spomin na vse, kar smo preživeli v zadnjih 10 letih
22. 3. 2025 ob 9:00
24 ur ponosa
22. 3. 2025 ob 6:00
[Video - Odmev tedna] Dr. Sebastjan Jeretič: »To je vlada laži«
21. 3. 2025 ob 18:30
Bo nekaj deset tisoč ljudi čez noč ostalo brez zobozdravnika?
21. 3. 2025 ob 16:50
Pisateljica umaknila zahtevo za umetniško pokojnino
21. 3. 2025 ob 15:39
Vlasta Nnussdorfer: »V času kovida sem dobivala grozna pisma, nič ni bilo prav«
21. 3. 2025 ob 12:06
Je čas za skupno vojsko EU?
21. 3. 2025 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
24 ur ponosa
22. 3. 2025 ob 6:00
Vlasta Nnussdorfer: »V času kovida sem dobivala grozna pisma, nič ni bilo prav«
21. 3. 2025 ob 12:06
Je čas za skupno vojsko EU?
21. 3. 2025 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
MAR
22
Slovenski poročni sejem
10:00 - 18:00
MAR
23
Pogovor: Martin Golob
19:00 - 20:30
MAR
28
Na romanje z Družino na Hrvaško in v Bosno
05:00 - 18:00
MAR
29
MAR
29
Maček Muri te vabi na prrrrrravo mačjo zabavo!
11:00 - 12:00
Video objave
[Video - Odmev tedna] Dr. Sebastjan Jeretič: »To je vlada laži«
21. 3. 2025 ob 18:30
[Video - Vroča tema] Vlasta Nussdorfer: Med kovidom so mi pisarili besni ljudje
17. 3. 2025 ob 18:41
Izbor urednika
[Video - Odmev tedna] Dr. Sebastjan Jeretič: »To je vlada laži«
21. 3. 2025 ob 18:30
Pisateljica umaknila zahtevo za umetniško pokojnino
21. 3. 2025 ob 15:39
Vandalizem po ljubljansko
21. 3. 2025 ob 6:00
Golobji parazit
20. 3. 2025 ob 9:00
Sobodajalci, ki ne smejo oddajati sob, in zdravniki, ki ne smejo zdraviti
19. 3. 2025 ob 12:00
Preberite: 192. številka tednika Domovina
19. 3. 2025 ob 6:10
3 komentarjev
APMMB2
V cehovskih časih so mojstri kalkulirali cene za svoje izdelke tako, da so ocenili vrednost materiala in nato dodali ceno dela in vrednsot izdelka je bila: pol stane material in polovica delo.
Od tistih časov se je marsikaj spremenilo, pa ta prerosta kalkulacija še vedno velja.
Če pogledamo proračun pa vodimo, da temeljito odstopa od cehovskega pravila.
80% proračuna so plaće, ostalo pa so materialni stroški in investicije.
To že na prvi pogled kaže, da s propračunom ni nekaj v redu. Če pa je ta realen za razmere v katerih je Slovenija, pa moramo ugotoviti, da je s Slovenijo nekaj hudo narobe. Proračun pokaže, da skoraj vse, kar pridelamo zažremo!!
Proračun kaže, da imamo preveč debelo državo in da ta vse požre, za razvoj, za investicije pa ne ostane nič. Še huje je. Tudi za redno vzdrževanje tega kar imamo ni denarja.
In to gre iz leta v leto in potem ni čudno, da nam stavbe propadajo, da ni denarja za opermo, da ni denarja za investicije, da ni denarja za dejavnost.
Najlepši primer je naša kulturna dediščina, ki jo upravljajo zavodi. Ti pokajo po šivih od zaposlenih. Za ohranjanje dediščine pa ni denarja. Propadajo stavbe, propadajo zbirke, propada dediščina, med tem, ko se birokracija bohoti in se šola. V zavodih mrgoli magistrov in doktorjev, dediščina pa propada.
Podobno lahko ugotovimo povsod, kjerkoli gre za dejavnost, ki deluje na pogon proračunskih sredstev.
Dokler bodo edine investicie stroški ogrevanja,razsvetljave pisarniški materilal in klozet papir, napredka ne bo!
Rajko Podgoršek
Kovšca zopet pozitivno presenetil. Politik prihodnosti, nedvomno!
Alojzij Pezdir
Državni svet RS kot "drugi dom" slovenskega parlamenta ter zastopnik interesov lokalnih skupnosti, delodajalcev, delojemalcev in nekaterih poklicnih združenj, ima brez dvoma prav, ko očita Vladi RS preveč rutinsko "indeksiranje" posameznih proračunskih postavk in nikakršnega napora za bolj domišljene ključne spremembe pri proračunskem spodbujanju najboljših in najbolj konkurenčnih ter pri bolj ambicioznem investiranju v tiste dejavnosti, programe, projekte ..., ki obetajo tudi v mednarodni konkurenci nova kakovostna delovna mesta z višjo dodano vrednostjo ter posredno omogočajo tudi družbenemu okolju višji socialni standard.
Pred napovedano gospodarsko recesijo se je skrajno neresno postavljati z najvišjim proračunom v zgodovini samostojne Slovenije ter obenem tudi najvišjim razkorakom med državnimi prihodki in odhodki, ki so se še posebej trajno povečali ob zadnjem frontalnem zvišanju plač zaposlenih v javnem sektorju.
Ker aktualni vladi RS ni uspelo nič prihraniti oz. prigospodariti v "letih debelih krav" in ker ji ni uspelo bistveno zmanjšati konstantnega sistemskega proračunskega primanjkljaja, si lahko davkoplačevalci in še posebej prejemniki različnih socialnih transferjev v bližnjih napovedanih letih "suhih krav" obetamo novih drastičnih finančnih restriktivnih ukrepov, "zategovanj pasu" in novih "zujfov", katerih prve in največje žrtve bodo, kot vedno, brezposelni, prekerci, delavci na minimalcih, matere samohranilke, upokojenci, ... Vse to bo logična in pričakovana posledica prakse vladajočih, ki "skačejo v bazen ne da bi pogledali, ali je kaj vode v njem" oz. ki "gasilsko" vodijo državo in državljane od enega "požara" do dugega ter otroško naivno veselijo vsakega novega dne in vsakega novega izziva.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.