Države članice bi ustavljale migracije, Bruselj pa ni za žice in zidove. Na poljski meji si pot v EU utirajo s kamenjem in palicami

Peter Merše
Vir: Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Medtem ko Evropska komisija zagotavlja, da iz evropskega proračuna ne bomo financirali zidov in bodeče žice, realnost nekatere članice povezave sili prav v nasprotno, v njihovo podporo pa je slišati vse več glasov.

Tudi nemški notranji minister Horst Seehofer je že podprl prizadevanja po zajezitvi migracij, ki so še vedno tudi orožje v rokah beloruskega samodržca Aleksandra Lukašenka za ustvarjanje pritiska na Evropsko unijo, ki je zoper Belorusijo uvedla sankcije.

Medtem je vendarle kljub oviram, s katerimi se soočajo Afganistanci pri odhodu iz države, pričakovati še kar nekaj migrantov in beguncev iz Afganistana, saj so razmere tam vse slabše.

Nemčija v podporo ostrejši mejni politiki


Da je branjenje evropske meje legitimno, je v nedeljo povedal nemški notranji minister Horst Seehofer, ki prihaja iz bavarske migracijam manj naklonjene stranke nemške unije CSU. »Legitimno je zaščititi naše zunanje meje tako, da preprečimo nelegalne prehode meje,« je odgovoril na vprašanje o poljskem zidu na meji z Belorusijo.

Zaradi povečanega toka migracij je Nemčija že namestila dodatnih 800 policistov na območje meje s Poljsko, ki je sicer v nobenem primeru ne nameravajo zapreti, razmišljajo pa ustanovitvi mešanih patrulj s Poljsko, čemur je slednja tudi naklonjena.

Ukrepe za omejevanje migracij načrtuje Poljska. Za 350 milijonov evrov vredni zid na poljsko-beloruski meji skuša namreč Poljska sredstva pridobiti tudi iz Evropskega proračuna. Stanje na poljsko-beloruski meji se namreč ne izboljšuje.

Migranti za Belorusijo še vedno orožje za pritisk na EU, dva poljska policista končala v bolnišnici


Beloruski samodržec Aleksander Lukašenko namreč prav prek migracij skuša izvajati pritisk na Evropsko unijo. Migrante iz Bližnjega vzhoda Belorusija pripelje na svoje ozemlje, nato pa jih tudi ob pomoči svoje tajne službe skuša spraviti na ozemlje sosed v EU, večinoma na Poljsko in v Litvo. Migrante tako uporablja kot povračilni ukrep za uvedbo sankcij proti Belorusiji po prirejenih volitvah leta 2020 in pregonu opozicije.

Na poljski meji je v zadnjih dneh prišlo do več incidentov. Skupine po med 60 in 70 migrantov so s palicami in kamenjem napadle poljsko mejno policijo in nacionalno gardo, ki sta varovali mejo, ter se na tak način skušali prebiti na ozemlje Poljske. Dva policista so odpeljali v bližnjo bolnišnico.

Za pomoč pri obvladovanju migracij je Bruselj zaprosilo več držav. Poleg Poljske najglasneje še Litva, ki se prav tako sooča s pritiskom migrantov, ki prihajajo iz Belorusije in Grčija, kamor večina migrantov prihaja po morju.

A Evropska komisija zaenkrat ne želi dajati sredstev za ograje na meji. »Nič evropskih sredstev ne bo šlo za rezilno žico in zidove,« je bila jasna predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Dovoljeni so samo sistemi za obvladovanje meja, je dodala.

Kljub omejevanju migrantskega toka iz Afganistana še ne bo konec.


Med migranti trenutno prednjačijo Afganistanci. Po začetnem eksodusu ob prevzemu oblasti s strani talibanov se je tok migrantov iz Afganistana sicer zmanjšal. Meje so zanje zaprle praktično vse sosednje države, uradno tudi Iran in Pakistan, kamor še vedno pobegne največ Afganistancev, a večina mimo uradnih mejnih prehodov, pogosto ob pomoči tihotapcev. Odhode iz države skuša preprečiti tudi talibanska oblast v Afganistanu, saj od Afganistancev pričakujejo, da bodo obnavljali obubožano državo. Dnevno na meji med Afganistanom in Pakistanom, ki je najbolj frekventna, ustavijo med 8.000 in 9.000 ljudi, ki bi radi prečkali mejo. Avgusta je sicer iz Afganistana zbežalo tudi po 24.000 ljudi na dan.

Situacijo v Afganistanu pa je poleg prevzema oblasti s strani talibanov poslabšala še suša, ki je prizadela velik del države in v beg na pot pognala še mnoge prebivalce podeželskih območij, prenehanje tuje pomoči in upad trgovanja. Napovedi kažejo, da se utegne afganistansko gospodarstvo zmanjšati za približno 30 %.

Poleg pritiska afganistanskih beguncev pa bo skrčenje negativno vplivalo tudi na gospodarstva sosednjih držav, posebej Pakistana, Turkmenistana, Uzbekistana in Irana, kjer je trgovina z Afganistanom predstavljala znaten delež gospodarske aktivnosti.

Ilegalnih prehodov meje v Sloveniji letos manj kot lani


V Sloveniji se je število migrantov, ki so ilegalno prestopili mejo v avgustu in septembru v primerjavi z enakim obdobjem lani znatno zmanjšalo, s 11.928 na 7.031. Najbolj se je zmanjšalo število Pakistancev in Maročanov, malo manjše pa je tudi število Afganistancev. So pa ti predstavljali skoraj polovico vseh prosilcev za azil. Za azil je v avgustu in septembru zaprosilo 3.483 prosilcev, kar je 7,7 % več kot lani.  Daleč največ Afganistancev je za prosil zaprosilo julija, avgusta in septembra.

KOMENTAR: Peter Merše
Suverena država ali skupnost držav brani meje, pa če se to sliši politično všečno ali ne
Med evropskimi državniki in odgovornimi ministri je vse bolj jasno prepoznano stališče, da je treba scenarije iz leta 2015 enostavno preprečiti, še preden se zgodijo. Države zato na svoje meje postavljajo ovire, ki bi preprečevale ilegalne migracije. Slednje še vedno ne pomeni, da nikogar ne spustijo na svoje ozemlje, ne dopuščajo pa izvajanja pritiska in izsiljevanja na plečih migrantov, ki bi destabilizirali evropske države. Tega se poleg tistih, na prvi bojni liniji vse bolj zaveda tudi Nemčija. Ne pa tudi bruseljski birokrati, ki še vedno rajši stojijo za všečnimi krilaticami: nič evropskih sredstev za žice in zidove. Jasno je tudi, da se migracijske poti spreminjajo. Ko se omejuje ena, konkretno balkanska, zaradi konkretnejšega omejevanja s strani Grčije in Hrvaške, se odpre druga, kjer migrante prek svojega ozemlja vabi Lukašenko. Vprašanje pa ostaja, kdaj bodo to razumeli tudi evropski birokrati v Bruslju.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Čarovnik, vajenka, bankirka, strateg, outsider in as – kdo vse bi lahko namesto Ursule von der Leyen vodil izvršilno oblast EU?
  • 10. 05. 2024
Matej Tonin: Pri zunanji in varnostni politiki bi morala biti Evropa bolj odločna (2. del)
  • 28. 05. 2024
Evropski voditelji zaenkrat brez dogovora o vodstvenih položajih v EU. Janša: ponavljanje koalicije zgolj na levo je za EPP pot do poraza
  • 18. 06. 2024