Dragi minister Pikalo, postavili ste se med mamo in otroka. Veliko sreče vam želim!

Zakonodajna postopka glede predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih sta po dolgem času mobilizirala velik del civilne družbe. 19. junija se je v dopoldanskem času pred Državnim zborom zbralo okoli 400 staršev, ki jih skrbijo omejevalni koraki vlade pri dostopu do različnih konceptov izobraževanja in vzgoje otrok.

Vojna konceptov: načelo subsidiarnosti proti demokratičnemu centralizmu

Če pustimo ob strani ob strani izigravanje ustavne odločbe (kar bi nas moralo v demokratični družbi skrbeti samo po sebi), bi se morali ob pripravi vsakega zakona načeloma vprašati, kakšen učinek želimo doseči ter kdo ima od tega korist. Vlada mora v imenu države zasledovati vprašanje skupnega dobrega. Poenostavljeno, država bi morala vsakemu državljanu omogočiti, da si sami oblikujejo svoje življenje skladno s svojimi prepričanji in potrebami.

V Sloveniji lahko na polju političnega pogosto opazimo boje med koncepti zagovarjanja možnosti izbire ter poskusi omejevanja posameznika iz družbenih odločitev na zgolj njegovo zasebno sfero. Subsidiarnost (spodbuda posamezniku, da sprejema odločitve) proti demokratičnemu centralizmu (o vsem odloča država). Dolgoročno je to vprašanje pomembno zaradi kopičenja politične moči - je ta zbrana v enem centru ali jo skušamo čim bolj razpršiti? Z vidika skupnega dobrega je odgovor dokaj enostaven, vlogo države nasproti posamezniku je treba omejiti.

Državi ni treba vsega opraviti sami, temveč mora zagotavljati okvir, kjer lahko njeni državljani odločitve sprejmejo sami.

Tako kot ni naloga države v tem, da določa, koliko soka mora biti v kozarcu, ki vam ga postrežejo (da, ta predpis dejansko obstaja!), ni naloga države tudi v tem, na kak način naj starši vzgajajo svoje otroke. Državi ni treba vsega opraviti sami, temveč mora zagotavljati okvir, kjer lahko njeni državljani odločitve sprejmejo sami. Ne nepomembno, pravila igre morajo biti jasna in država mora preko svojih institucij zagotavljati, da se ta pravila spoštujejo. Javni interes država potemtakem lahko izvaja na različne načine.

Javni interes država potemtakem lahko izvaja na različne načine.

Žal v Sloveniji na ravni političnih odločevalcev prepogosto prihaja do absurdnih situacij, saj postavljajo enačaj med javnim in državnim. Po mnenju g. Pikala so na področju šolstva le državne šole in vrtci tisti, ki lahko uresničujejo javni interes kvalitetno vzgojiti in izobraziti mladega človeka. Čeprav že znotraj same politične stranke, ki jo predstavlja, prihaja do konflikta, saj žena enega izmed nekdanjih predsednikov izvršuje javni interes dostopa do zdravja preko zasebne klinike s koncesijo.

Morda bi bilo dobro, da bi se minister udeležil zadnjega posveta v Državnem svetu in poslušal starše, zakaj so se odločili za vpis na zasebne zavode. V teh primerih se večinoma ni govorilo o vzgojnih konceptih ali, Bog ne daj, elitizmu, temveč v mnogo primerih druga možnosti niti ni obstajala. S predlaganimi ukrepi bodo namreč ti starši postavljeni v mnogo slabši položaj.

Z veseljem bi spremljal pogovor, kjer bi g. minister mami v obraz razložil, zakaj je bila njena odločitev za njenega otroka slaba ter jo bo zaradi tega kaznoval.