Dvojna merila Luke Mesca: za Mijića odbor, za mariborske delavce leta tišine

Opozicijski poslanec Levice, nekdanji minister za delo Luka Mesec je v objavi na socialnih omrežjih ostro obsodil primer poslanca Resnice Borisa Mijića, potem ko so v javnosti zaokrožili očitki o dolgovih njegovega podjetja. Zanj zahteva politično odgovornost in poudarja, da tak človek ne more predstavljati ljudi. A prav ta Mesčev nastop je nekaterim odprl zanimivo, hkrati pa neprijetno vprašanje. Zakaj enake odločnosti ni pokazal še kot minister pri domnevno oškodovanih delavcih mariborskega podjetja SSI Schaefer, ki so se na državo obračali več let, institucije pa jim kljub obsežni dokumentaciji niso pomagale do epiloga?

Ko gre za poslanca Resnice Borisa Mijića, Luka Mesec nastopa hitro in ostro. V objavi na socialnih omrežjih je jasno sporočil, da človek, ki naj bi bil dolžan delavcem in državi, ne more predstavljati ljudi. Zahteva politične posledice in sklic odbora. Toda ravno ta Mesčeva odločnost odpira vprašanje dvojnih vatlov. Zakaj je politični odziv tako hiter, ko gre za poslanca iz drugega tabora, medtem ko so domnevno oškodovani delavci mariborskega podjetja SSI Schaefer leta čakali na pomoč države.

Gre za zgodbo, ki so jo mediji razkrivali že lani. Nekdanji zaposleni v podjetju SSI Schaefer trdijo, da jih je podjetje sistematično oškodovalo pri plačah, nadurah, dnevnicah in drugih izplačilih. V ozadju naj bi bile ponarejene plačilne liste, evidence ur, potni nalogi, A1 aneksi in dokumenti za delo v tujini. 

Pravnica Špela Mesesnel zastopa 45 delavcev SSI Schaefer. Po njenih ocenah pa naj bi bilo skozi leta prizadetih bistveno več ljudi, približno 200 delavcev in njihovih družin. Primer se vleče od leta 2019, prve kazenske ovadbe so bile vložene leta 2020. Delavci in njihova pooblaščenka trdijo, da so institucije dobile vse. Dokumentacijo, izjave, elektronske dokaze, kazenske ovadbe in konkretne izračune domnevnega oškodovanja. A večina zgodbe je ostala v predalih.

Pravnomočno je bil obsojen le nekdanji direktor Dušan Lešnik, in še to pogojno ter za majhen del listin. Zoper Sabino Vrešak, nekdanjo zaposleno v SSI Schaefer, danes zaposleno na Pošti Slovenije, sojenje še poteka. Tudi ta postopek se nanaša le na manjši del dokumentacije. Po besedah Mesesnelove se pred sodiščem obravnava zgolj drobec tega, na kar skupaj z delavci pristojne opozarjajo že leta.

Tisoče strani prirejenih listin in državne institucije, ki so imele vse na mizi

Mesesnelova je s primerom domnevnega oškodovanja seznanjena od leta 2019. Kontaktiral jo je eden od zaposlenih, ki je bil nezadovoljen s pogoji dela in plačilom v družbi SSI Schaefer. Po prevzemu primera je pridobila obsežno dokumentacijo, ki po njenih besedah kaže na sistematično ponarejanje listin, povezanih s plačami delavcev v tujini. »Ob prevzemu tega primera sem pridobila tudi ogromno ponarejene dokumentacije; da podjetje ponareja vse listine, ki so vezane na plače delavcev v tujini,« je povedala Mesesnel.

Že na začetku se je sestala s predstavniki podjetja. Na sestanek je prišla z izračuni manjkajočih plač. Takratni zahtevek je po njenih besedah znašal približno 2,5 milijona evrov. Pri tem izračuni niso temeljili na višjih urnih postavkah, ki bi jih delavci po njenem morali prejemati v tujini, ampak na nižjih zneskih, s katerimi so takrat razpolagali. Odgovora ni bilo.

Sledili so novi sestanki, nova dokumentacija in kazenske ovadbe. Oškodovanje je po besedah pooblaščenke težko natančno izračunati, ker podjetje ni posredovalo vseh urnih postavk za delo v tujini pred letom 2018. Kljub temu so po dokumentaciji, ki jo imajo, prišli do okvirnih izračunov. »Izračuni segajo približno od 15 tisoč evrov do 40 tisoč evrov na leto na delavca, kolikor smo mi potem uspeli izračunati,« je povedala Mesesnelova. Delavci po njenih besedah niso bili ustrezno plačani za nadurno delo, nočno delo, delo ob nedeljah in praznikih. Prav tako naj ne bi prejemali dnevnic in dodatkov na način, kot bi jih morali. Na plačilnih listah naj bi bili določeni dodatki sicer prikazani, a po njenem zgolj fiktivno, saj naj bi bilo vse vključeno v ustno dogovorjeno neto urno postavko. »Delavci niso dobili niti ene dnevnice, niti enega dodatka, za nočno delo, nadure, plačane tako, kot bi morali biti,« je povedala.

Po njeni razlagi je bil sistem preprost. Delavec je bil dogovorjen za določeno neto urno postavko. Vanjo naj bi podjetje vključilo vse. Redno delo, nadure, nočno delo, delo ob praznikih, delo ob nedeljah, delovno dobo, dnevnice in druge dodatke. »Vse je bilo isto. Ura, nadura, nočna ura, delo na praznike, nedelje,« je povedala Mesesnelova. Nekdanji zaposleni so opisovali delo po različnih projektih po svetu. Po njihovih navedbah so delali po 200 ali celo 230 ur na mesec, pogosto še več. Plačani pa naj bi bili le po dogovorjeni urni postavki, brez realno obračunanih nadur in brez pripadajočih dodatkov.

Posebej resni so očitki o ponarejeni dokumentaciji – od A1 aneksov, potnih nalogov, plačilnih list, evidence ur in drugih listin. Po njenih besedah so delavci opisovali, da se niso vozili z lastnimi vozili, čeprav naj bi potni nalogi prikazovali ravno to. Nekateri naj bi bili po dokumentaciji na krajih, kjer dejansko niso bili. »Imam izjavo delavca, ki je rekel, jaz sem bil v Ameriki, ampak napisano imam po potnem nalogu, da sem se takrat vozil po Nemčiji,« je povedala Mesesnelova.

Kot je še povedala, naj bi bili nekateri potni nalogi sestavljeni tako, da bi bilo navedene razdalje fizično nemogoče prevoziti. Zbrali so približno 5.000 uradnih listin, tudi od švicarskih inšpektorjev, ne le dokumentacije iz Sloveniji. Mariborsko sodišče pa naj bi izmed vsega doslej uspelo sprocesirati manj kot 20 listin.

Jalova obsodba

Sodba Okrajnega sodišča v Mariboru razkriva, da je bil nekdanji direktor SSI Schaefer Dušan Lešnik po priznanju krivde spoznan za krivega ponarejanja listin. V sostorilstvu s pomočnico direktorice in vodjo administracije Sabino Vrešak naj bi pisarniškim delavkam naročil ponarejanje dokumentacije za usposabljanja za varnost pri delu, delo na višini in zdravniška potrdila. 

Lešnik jih je podpisal in posredoval tujim organom, čeprav sta z Vrešakovo po ugotovitvah sodišča vedela, da gre za lažna potrdila, za izdajo katerih podjetje ni imelo pooblastil. A domnevno oškodovani ponavljajo, da je ključno vprašanje drugje. Zakaj se je postopek premaknil le pri majhnem delu listin, medtem ko za ostale listine sploh ni jasno, kje so. »Tiste listine pa so ostale, ne vem kje; v predalu tožilstva, v predalu policije, ni nam jasno, ker tukaj spremljamo nek postopek za en odstotek dokumentacije, ki je bila ponarejena; kar je, ne vem, ali bi se smejala ali bi se jokala,« je povedala Mesesnelova.

Policija, tožilstvo, inšpektorat in ministrstvo so vedeli

Kot je povedala Mesesnelova, se je ves ta čas vztrajno obračala na Inšpektorat za delo, policijo, tožilstvo, ministrstvo za delo, nemško slovensko gospodarsko zbornico, nemško veleposlaništvo in tudi na nemško matično družbo, ki so jo leta 2021 tudi obiskali. Tja so, kot je povedala Špela Mesesnel, s seboj prinesli 35 kilogramov dokumentacije, urejene po mapah za posamezne delavce. Prevedene so bile kazenske ovadbe, priložene izjave delavcev in dokazila o domnevnem ponarejanju dokumentacije. 

»Ko sem jaz začela zlagati to dokumentacijo na mizo, je sledil šok z njihove strani,« je povedala. Po njenih besedah naj bi predstavnik nemške strani takrat ocenil, da je to sramota, ki si je SSI Schaefer ne more privoščiti, in da bo nemška matična družba naredila rezervacijo za poplačilo škode. A iz tega, kot pravi, ni bilo nič. »Do zdaj mi v vseh petih letih od njih nismo dobili niti enega vsebinsko utemeljenega, obrazloženega odgovora, kaj z našimi zahtevki ni v redu, zakaj so naši izračuni narobe ali karkoli v tej smeri,« je povedala Mesesnelova.

Tudi slovenske institucije ne morejo trditi, da zadeve niso poznale. Mariborsko tožilstvo nam je potrdilo, da je prejelo elektronske dokaze, ki jih še preverja in pravno presoja. Potrdili so tudi, da teče predkazenski postopek zaradi sumov širšega ponarejanja listin, kršitev pravic delavcev in domnevne davčne zatajitve. Na pristojnem inšpektoratu so nam pojasnili, da se je podjetje v zadnjih letih večkrat znašlo pod njihovo lupo. Lani so opravili štiri nadzore, letos še tri dodatne nadzore in ugotovili kršitve delovnopravne zakonodaje. Podjetju so izrekli globo, ker pa se je pritožilo, postopek še ni zaključen. Toda za delavce to ni odgovor. Če so bili elektronski dokazi na tožilstvu, če je predkazenski postopek tekel zaradi širšega ponarejanja listin, kršitev pravic delavcev in domnevne davčne zatajitve, če je inšpektorat ugotovil kršitve delovnopravne zakonodaje, kako je mogoče, da se je po vseh teh letih pravnomočno končal le majhen del zgodbe, širši del pa ostaja brez epiloga.

Pooblaščenka delavcev ne skriva nerazumevanja nad ravnanjem institucij. Po njenih besedah so bile z zadevo seznanjene, a delavci kljub temu niso dočakali pomoči, kakršno bi v tako obsežnem primeru pričakovali. »V bistvu ne razumem, kaj je policija delala štiri leta, glede na to, da so na koncu zaključili, da kaznivega dejanja ni. Kljub vsem izjavam delavcev. Ne vem, kaj so preiskovali,« je povedala Špela Mesesnel.

Kritična je bila tudi do inšpektorata. Po njenih besedah naj bi zadeve pregledoval po liniji najmanjšega odpora. »Tudi inšpektorat, ki je na koncu šel gledati stvari, jih je po liniji najmanjšega odpora pregledal za samo zadnji dve leti. Kljub temu, da so bili seznanjeni, da gre za nadaljevani prekršek, ki traja že deset let, niso tega šli gledati,« je povedala. 

Septembra jim je ministrstvo Luke Mesca še obljubljalo pomoč

Zadeva je prišla tudi do ministrstva za delo Luke Mesca. Po razkritju zgodbe so se predstavniki ministrstva sestali s pooblaščenko delavcev. Takratni državni sekretar Dan Juvan je po sestanku priznal, da jim je pravna zastopnica delavcev predstavila trdne dokaze, da so bili delavci v podjetju močno oškodovani. »Pravna zastopnica delavcev nam je predstavila kar trdne dokaze, da so bili delavci v tem podjetju oškodovani v obdobju mnogih let, za kar precejšnja sredstva. Mi smo se seznanili z dodatnimi informacijami in predvsem dogovorili, kako bi lahko prišli do odškodnin,« je povedal Dan Juvan.

Tudi pooblaščenka delavcev je bila po sestanku zadovoljna. Ministrstvo naj bi jim prisluhnilo, pregledalo dokaze, jih ocenilo kot zanesljive in trdne ter skupaj z njo doreklo korake, s katerimi bi lahko pomagali delavcem. »S sestankom smo izredno zadovoljni, ministrstvo nam je prisluhnilo, pregledalo dokaze, ki jih smatrajo za zanesljive in trdne, v nasprotju s tožilko. Smo skupaj dorekli neke korake, katere ministrstvo lahko stori, da bi pomagalo tem delavcem, o konkretni vsebini pa zaradi zaščite postopkov in teh delavcev ne morem še govoriti,« je povedala Špela Mesesnel.

A po tem sestanku se za delavce ni zgodilo nič odločilnega. Ministrstvo je priznalo trdnost dokazov, govorilo se je o korakih, s katerimi bi delavci lahko prišli do odškodnin, nato pa so se obljube izgubile v sistemu. Ko smo ministrstvo vprašali, kako so delavcem pomagali, so odgovorili, da lahko ukrepajo znotraj svojih pristojnosti, ne morejo pa vršiti individualnih pritiskov v zasebnih postopkih.

In prav to mu domnevno oškodovani skupaj s pooblaščenko ravno nastavljajo ogledalo. Ko je bil z zadevo seznanjen, ko je njegov državni sekretar javno priznal, da so dokazi trdni, ko je bilo govorjeno o korakih za pomoč delavcem, bi bilo pričakovati politični pritisk na institucije, jasen javni nastop in spremljanje primera do epiloga. Namesto tega delavci danes še vedno čakajo. »Ministrstvo za delo pod vodstvom Luke Mesca je te fante absolutno pustilo na cedilu,« je na to dodala Mesesnelova. 

Nekaj upanja ob nastopu mandata nove vlade vendarle imajo, želijo si, da se bi odzvala vsa tri ključna ministrstva: ministrstvo za delo, ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za pravosodje. »Pričakujemo, da bo Ministrstvo za delo, Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za pravosodje vse ustrezno uskladilo in odpravilo to zadevo, ki ima ogromno indicev sistemske korupcije,« je povedala Mesesnelova.

V Resnici jih skrbi selektivnost

Na primer se je odzvala tudi Resnica. Martel Antoni Santinni, ki opozarja, da ob primerjavi z zgodbo njihovega poslanca Borisa Mijića ne morejo mimo grenkega priokusa selektivne obravnave.

»Na žalost ne moremo mimo grenkega priokusa, da gre za neko selektivno zadevo oziroma politično agitacijo, kjer se določene politične opcije resnično trudijo oteževati skorajda vse demokratične procese v naši državi trenutno,« je povedal Santinni. Po njegovih besedah primer SSI Schaefer kaže tudi na dvojna merila pri obravnavi delavskih zgodb.

Medtem ko se je primer njihovega poslanca hitro znašel v središču političnega obračuna, delavci SSI Schaefer po njegovem že leta čakajo na odgovore institucij. »Definitivno kaže ne samo na dvojna pravila, ampak daje jasne indice sistemske korupcije. Vidimo, da se zadeva že toliko let ne premakne nikamor. Ni jasno, kje točno leži težava, ali je to na kriminalistiki, ali je to na tožilstvu, ali je to kje drugje,« je povedal Santinni. Ob tem opozarja, da čas ni nepomemben. Dalj časa kot postopki stojijo, večje je tveganje, da bo del zgodbe zastaral.

Prav to je po njegovih besedah v Sloveniji že skoraj ustaljena praksa, zato jih takšno zavlačevanje zelo skrbi. Santinni napoveduje, da bo Resnica takšne primere spremljala tudi v prihodnje. Kot pravi, je boj proti korupciji, politični in sistemski, ena glavnih točk njihovega programa. Zato nameravajo sodelovati pri pripravi zakonodaje, ki bi takšne primere naslovila, hkrati pa želijo opozarjati na zgodbe ljudi, ki se znajdejo v podobnem položaju.