Dr. Bojan Dobovšek o reševanju migrantske krize: odločajo veliki, ljudi moramo pomiriti in jim dati točne informacije

Uredništvo
1

Število prosilcev za azil v Sloveniji vse bolj narašča in država si prizadeva poiskati lokacije, v katerih bi begunce lahko naselili za daljše časovno obdobje. A kjerkoli predstavniki ministrstva opravijo ogled, se proti nastanitvi upre lokalno prebivalstvo, čeprav gre za državne ali privatne objekte. 

Nastanitev beguncev pri nas je neizbežna, saj se po zapiranju meja na severu vse več prebežnikov, predvsem iz Sirije in Iraka, ki jih spuščajo čez Grško-Makedonsko mejo, odloča zaprositi za mednarodno zaščito v Sloveniji.

Avstrijci so medtem sprejeli že 90 tisoč prosilcev za azil, do leta 2020 pa naj bi jih skupaj nekaj več kot 200 tisoč, kar je primerljivo kot če bi v Sloveniji nastanili 50.000 prebežnikov. Avstrijski zunanji minister Kurz je medtem že nekajkrat dejal, da se mu tovrstna porazdelitev beguncev ne zdi pravična.

Slovenija lahko tako ob neposrednih prosilcih za azil in 1123 iz prerazporeditvene kvote, dogovorjene na vrhu EU septembra, v prihodnje pričakuje še več beguncev po solidarnostnem mehanizmu, ki ga v EU želijo uveljaviti najbolj obremenjene ciljne države.

V takšni situaciji smo se obrnili na vse parlamentarne stranke, izvenparlamentarno SLS in na poslanca Bojana Dobovška ter jim postavili naslednja tri vprašanja:

1. Ali se strinjate s sistemom prerazporeditve begunskega bremena med vse države članice EU, ki ga želi uveljaviti Nemčija?

2.  Koliko beguncev oz. prosilcev za azil naj v okviru evropskega solidarnostnega mehanizma in mednarodnih pogodb sprejme Slovenija?

3. Na kakšen način bi vi pristopili k nastanitvi prosilcev za azil?

Danes predstavljamo stališča dr. Bojana Dobovška, v prihodnjih dneh pa še drugih strank, ki so bile pripravljene odgovoriti na naša vprašanja.

Strinjanje gor ali dol, našo usodo določajo veliki

“Okoliščine begunske krize je potrebno obravnavati na treh koncih: v državah
izvora, v ciljnih državah in v tranzitnih državah,” meni poslanec Dobovšek, ki je tudi strokovnjak za varnostna vprašanja.

Pri prvih je po njegovem problem poskus uvedbe demokracije preko “Arabske pomladi,” v okolju, v katerih lahko red vzdržuje le “močna država” kot diktatura. Nestabilnost in frakcijski spopadi povzročajo beg ljudi iz teh območij in migracijo v Evropo.

Tam so Nemčija in druge ciljne države vabile migrante, čeprav imajo že veliko migrantov prve in druge generacije, ki niso dobili obljubljenega dela in se preživljajo z delom na črno ter pogosto zaidejo na pot kriminala.

“Nemčija kot gospodarska velesila, ki je sprejela največ beguncev in migrantov, zagotovo želi imeti tudi več besede pri razporejanju tega bremena med države članice EU,” ocenjuje Dobovšek in dodaja da je  (ne)strinjanje z nemškim predlogom manj
pomembno, ker bo na koncu, kot vselej, sprejet kompromis na ravni EU.

Pri tem pa je pomembno, kako uspešne bodo posamezne države članice pri uveljavljanju svojih interesov in kakšno stališče glede tega bo zavzela Slovenija.

Dobovšek še opozarja, da je migrantska kriza zgolj eden izmed problemov EU in da se bistveno večja problema ta trenutek zdita  Ukrajina in Rusija ter napoved referenduma za
izstop Velike Britanije iz EU.

Opozicija je brez pravih informacij

Na vprašanje, koliko beguncev naj sprejme Slovenija, Dobovšek odgovarja, da so stvari glede tega zelo zapletene.

Po eni strani tranzitne države, brez vpliva na rešitev krize, lahko zgolj čakajo na odločitve ciljnih držav, ob tem pa v Sloveniji vlada kljub dovolj zgodnim opozorilom opozicije ljudem ni pravočasno posredovala natančnih informacij o obvladovanju tovrstne migrantske situacije.

“Vse, kar slišimo, je, da smo pripravljeni in da ni problema, niso pa razkrili nobenega od ukrepov, ki jih izvajajo,” opozarja Dobovšek in dodaja, da se brez pravih analitičnih informacij, ki jih opozicija nima, ne da predvideti pravilnih odločitev.

Ugotavlja pa, da se v Sloveniji begunske problematike lotevamo po načelu vročega kostanja: kar naredijo v Avstriji, čez nekaj dni naredimo tudi mi, za nami pa Hrvati. “Na ta način nikoli ne moremo preveriti, ali smo kakšne ukrepe sploh imeli, ker nam jih niso predstavili,” dodaja Dobovšek.

Ljudi je treba pomiriti

Glede nastanitve migrantov Dobovšek meni, da je nujno na državni ravni doseči konsenz na štirih nivojih: s sosednjimi državami, na ravni vlada-opozicija, med državnimi institucijami in z lokalnimi skupnostmi.

“Najtežji del te naloge bo poiskati ravnovesje med humanitarnostjo in tenkočutnim sporočilom prebežnikom, da EU morda ni obljubljena dežela, kakršno so sanjali, da ni dela na pretek in da je ponekod slabše kot v manj razvitih državah,” ocenjuje Dobovšek.

“Seveda jim je nujno ponuditi zatočišče, večina teh ljudi vendarle beži pred vojno,” še dodaja in zaključuje, da je ljudem potrebno čim prej predstaviti realno
situacijo in jih pomiriti, saj bolj kot so neinformirani, bolj se širijo napačne informacije in manipulacije.

Dr. Bojana Dobovška smo povprašali tudi o ustanovitvi zavoda Dobra država ter o neuradnih informacijah, da naj bi iz njega zrasla nova politična stranka. 

Dobovšek odgovarja, da so zavod ustanovili z namenom, da se: “podobno misleči ljudje, ki jim preseda nenehno vračanje v zgodovino, posvetimo upravljanju države v javnem interesu, spodbujanju osebnih in družbenih potencialov.”

Zanje so relevantna tista družbeno-politična vprašanja, ki so pomembna za kvaliteto življenja vseh prebivalk in prebivalcev.

“Gojimo kulturo dialoga, spoštujemo različne svetovno nazorske, verske, interesne, osebne in druge opredelitve,” še dodaja Dobovšek.

Ocenjuje, da bodo parlamentarne volitve v Sloveniji čez dve leti v marsičem prelomne ter da se bodo nekateri politični akterji poslovili in bodo prišli novi. O delovanju posameznikov pod okriljem Zavoda dobra država bodo javnost pravočasno obvestili.  

1 komentar

  1. Tisti, ki bežijo pred vojno in/ali jih neposredno ogroža ideološko, politično, versko, rasno ali rodovno nasilje, so zagotovo upravičeni do političnega zatočišča, toda v prvi mirni in urejeni državi na njihovem begu.
    Takoj, ko te možnosti zaprositve za politično zatočišče v prvi mirni in kolikor toliko urejeni državi ne izkoristijo, ampak po svoji volji in na lasten rizik hočejo naprej v domnevno najbogatejšo in najbolj stabilno ciljno državo, pa se iz beguncev dejansko prelevijo v ekonomske prebežnike, ki jim nobena država na njihovi poti ni več dolžna zagotoviti političnega zatočišča in jim dodeliti politični azil.
    Če bi skupnost in posamezne članice EU od vsega začetka migrantskega obleganja Evrope ravnale po teh preprostih načelih, ki so menda nekje celo zapisana in mednarodno potrjena, in če bi vse članice EU za dosledno izvajanje take politike solidarno zagotovile tudi zadostna finančna, materialna in kadrovska sredstva, bi članice EU mnogo učinkoviteje in dostojneje odgovorile na najbolj pereče – begunsko vprašanje. In obenem bi tudi objavile in ponudile jasne napotke ter (pred)pogoje vsem upravičenim prosilcem za politično zatočišče ter tudi vsem ostalim prebežnikom, ki so sicer varni tudi doma, a si sicer povsem legitimno želijo živeti v okolju z višjim družbenim in osebnim standardom.
    Povsem jasno je, da morajo imeti v razmerah vojnega nasilja nad pripadniki preganjanih etničnih, verskih in družbenih skupnosti prednostno pravico do političnega zatočišča ter zavarovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin v “varnih državah” prav pripadniki preganjanih skupnosti in skupin.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime