Dr. Bernard Nežmah: Ta velika zmaga napoveduje poraz Goloba na naslednjih volitvah (1. del)

Peter Merše
Foto: Peter Merše
POSLUŠAJ ČLANEK
Po državnozborskih volitvah, na katerih je slavilo Gibanje Svoboda, smo se za analizo dogajanja obrnili na sociologa, kolumnista in profesorja Filozofske fakultete ter Fakultete za medije dr. Bernarda Nežmaha, ki redno spremlja dogajanje v naši družbi.

Ljudje so glasovali za tistega, ki je največji garant, da bo prišlo do sprememb, je na dan volitev povedal prvi predsednik Slovenije, Milan Kučan. Se strinjate z njim? Kakšno spremembo je imel v mislih?

Zgolj imensko spremembo na čelu vlade. Ime Golob je garant, da premier ni več Janez Janša. Mobilizacija na teh volitvah je bila usmerjena v menjavo Janše z Golobom, antirefleks, saj ne moremo reči, da smo zaznali kakšno vsebino.

Čeprav je imel Golob genialno izbrano ime: svoboda, pa ne moremo reči, da so Slovenci zdaj kaj bolj svobodni, kot so bili pred volitvami. Na področju svobode se ni nič spremenilo. Se tudi ne more, saj je bila pod Janševo vladavino svoboda totalna. Lahko smo imeli neprijavljene demonstracije, lahko si izpeljal, napisal, izrekel, karkoli si želel, uporabil najhujši besednjak in vse je bilo sprejemljivo. Na področju svobode gremo lahko kvečjemu v drugo smer, v manj svobode.

Volilna kampanja je bila pravzaprav reklamna kampanja, ne volilna. Pri reklamni kampanji gre za dognane strategije, ki psihološko vplivajo na tvoje želje. Tega, kar ti ponujajo, ne ocenjuješ, ampak ga sprejmeš, ovitega v glamur. Podobno so mediji predstavljali Goloba. Vedno je imel vlogo nekoga, ki je zmagovalno privihral, kot bi šlo za reklamiranje nekega izdelka. Volilna kampanja pa, na drugi strani, stvar izbire.

Je rezultat, ki so ga dosegli, presenetil celo Gibanje Svoboda? Kdo je v resnici zmagovalec in kdo poraženec teh volitev, poleg seveda očitnega?


Vsekakor, nobena anketa ni kazala na takšno razliko. Znašli so se v hecni situaciji, ko bi Golob, kot v kakšni otroški igri, nekaj glasov najrajši dal Šarcu in Bratuškovi, kot da jih je vzel preveč, zdaj bi jih pa dal nazaj.

Da je Golob tako nadkrilil svoje partnerje, je logično. Stranke KUL-a se do njega sploh niso opredeljevale. Šarec je po volitvah denimo ironiziral Meščev ponujeni odstop, česa podobnega ni nikoli izrekel na račun Goloba.

Na neki točki je kazalo, da utegne priti do konflikta med SD-jem in Svobodo. Ko je SD postavila Sandija Češka za vodjo gospodarskega štaba, je on stvarno rekel, da je enostavno nastopati kot uspešen podjetnik, če si monopolist, na protem trgu pa je situacija drugačna. Kot človek, ki se je boril za položaj svojega podjetja, je bil Češko v tem oziru kredibilen. Ampak potem, ko se je enkrat oglasil, so ga umaknili, kar je povsem nelogično.

Glede na to, da sklepam, da je SD racionalna stranka, so verjetno z Golobom skušali skleniti kakšno predvolilno obljubo. Ko je Golob ni želel dati, so nakazali spopad, pa so se zadeve rešile. Ne poznamo dogovorov pod mizo. Spomnite se sestanka med KUL-om in Golobom. O vsebini tega sestanka ničesar ne vemo, očitno pa je moralo priti do kakšnih dogovorov za čas po volitvah. Bilo je kar nekaj konfliktov, s katerimi pa se ni nič ukvarjalo. Kljub konsolidaciji okrog Goloba tako ostaja vprašanje, kakšna je realno njegova moč.

Kako jim je uspela takšna zmaga?

V predvolilnem času smo sicer imeli obilico soočenj, več kot jih je bilo mogoče pogledati. In vedno smo lahko poslušali ene in iste stavke, ki jih poslušamo že leto in pol. Da Janša uničuje pravno državo in svoboščine, vpeljuje orbanizacijo, uničuje medije in psuje novinarke. To so stavki antijanša biblije, ki so jih ponavljali tisoči ves čas.

Čas zlorabe prava je bil v resnici partijski čas, ampak takrat na takšne ocene nismo naleteli, ker je to možno samo v demokraciji. Več kot očitno pravna država deluje, saj je Janševa vlada izgubila serijo bitk na sodiščih. Ne drži, da se ne bi izvrševalo zakonov ali ustavnih odločb. To se je počelo pod Drnovškom, pa nihče ni vpil, da LDS povzroča erozijo pravne države.
Problem Nove Slovenije in SDS je, da sta ostali sami, njihovih potencialnih zaveznikov ni bilo od nikoder. Katastrofalna je bila strategija Povežimo Slovenijo. Na ministru Počivalšku se pač ne da graditi kot na voditelju.

SDS in NSi sta izboljšali rezultat, a se zdita poraženki, SD in Levica sta zmanjšani, SAB in LMŠ pa izpadli iz parlamenta, a so po odzivih zmagovalci, še Desus, ki ni dobil niti 0,5 %, je razglasil zmago. Kakšna zmaga je to?

Tukaj imamo problem imidža. Nasmejan obraz velja za vstopnico v medije. In tega so se držali vsi iz koalicije KUL, ki bi sicer morali imeti čemerne obraze. Edini, ki je primerno reagiral, je bil Luka Mesec, ki je bil vidno nejevoljen, prizadet in razočaran. Sam imam rajši stvarne obraze kot zaigrane.

Problem Nove Slovenije in SDS je, da sta ostali sami, njihovih potencialnih zaveznikov ni bilo od nikoder. Katastrofalna je bila strategija Povežimo Slovenijo. Na ministru Počivalšku se pač ne da graditi kot na voditelju. Lahko je zgled angažiranega gospodarstvenika, ampak več kot peščice glasov ne bo prinesel. Govorili so o povezovanju Slovenije, ampak razen ustanovitve Demografskega sklada v Mariboru niso naredili ničesar simbolično močnega.

Za decentralizacijo bi lahko konkretno eno ministrstvo dali v Maribor, eno v Koper, Novo mesto, Celje. Morda se sliši revolucionarno, ampak to je naravna pot, sploh zdaj, ko zaradi telekomunikacij razdalja ni več ovira. To bi bila odločna in pogumna poteza, ki je niso naredili, in potem je težko računati na glasove iz periferije v večji meri.

Največja poraženka volitev pa je zame Vesna, ki je zbrala manj kot 1,5 % glasov, manj od gibanja Zdrava družba, ki ni imelo nikakršnih možnosti predstavitve. Vesna je takoj ob ustanovitvi povedala, da z Janšo ne bodo sodelovali, takoj pa je sodelovala v vseh pouličnih gledališčih mahanja z loparčki Glasu ljudstva.

Zeleno gibanje ne bi smelo biti profilirano. Lahko imava midva zelo različne poglede na politiko in življenjski slog, na polju narave, čiste vode in zdrave hrane pa sva povsem blizu. Zelena gibanja bi morala na tej osnovi povezovati ljudi, saj v povezovanju na ideoloških kriterijih ne morejo biti uspešni. Vesna je imela izjemen potencial, saj je imela v vodstvu namesto dveh birokratov dva izpričana aktivista s področja okolja, pa so zbrali manj glasov kot Čuš pred štirimi leti.
Največja poraženka volitev je zame Vesna, ki je zbrala manj kot 1,5 % glasov, manj od gibanja Zdrava družba, ki ni imelo nikakršnih možnosti predstavitve.

No, nominalno pa je najhujši poraz doživel Desus. Ampak Desus je šel v samomor že, ko so nastavili Jasniča za predsednika. Kako boš gradil stranko, če ne moreš vzpostaviti niti dialoga z lastnimi poslanci.

Foto: Peter Merše


Robert Golob je napovedal sodelovanje s SD, Levico, zunajparlamentarnimi strankami in civilno družbo, ne pa z opozicijo. Zakaj kljub teko veliki zmagi takšna izključevalnost? Mar ne bi izpadel frajer, če bi na pogovore povabil tudi NSi in SDS, pa bi ga moral Janša zavrniti?

Ko je Golob napovedoval kandidaturo na volitvah, je igral, da ni ne lev ne desen, malo kristjan in malo libertin. Tega Goloba ni več. Hkrati pa tudi ne vidim razloga za povezovanje s predvolilnimi antagonisti, če imaš dovolj glasov brez tega. Ima pa Golob veliko botrov, zato sestavljanje vlade vendarle ne bo tako enostavno, kot se zdi.

Najbolj praktična bi bila koalicija s Socialnimi demokrati. Morda bo na koncu do tega tudi prišlo in je zgodba z Levico nekaj, kar napoveduješ, ampak ne izpelješ. Čuti pa Golob velik dolg do protestniških skupin, organizacij, kot je 8. marec, in tudi do Kučana, ki ga je takoj podprl v intervjuju in oznanil, da njegova plača ni problem.

Prikazovanje Goloba kot totalnega zmagovalca ni povsem točno. 41 poslancev ni 41 Golobov. Vprašanje je, kdo so ti ljudje. To ni bila zmaga Goloba, ampak Antijanša gibanja, ki je povsem brez vsebine. Edina vsebina je zasedati oblast in deliti denar tem ali onim skupinam.

Tudi v soočenjih nismo slišali razlag, kaj konkretno pomenijo posamezni elementi programov, recimo to, ko so Socialni demokrati obljubljali, da bomo do specialista prišli v 30 dneh. Pričakoval bi, da jih bo kdo izzval, da pokažejo, kako jim bo to uspelo, če jim do zdaj, ko so bili v vladah, ni, in hkrati od druge strani opredelitev do istega konkretnega problema in prikaz rešitev zanj.

Ostali smo pri floskulah, za katere vemo, da so neizvršljive. Še hujše pa je glasovanje proti, saj tak volivec zgolj voli zato, da Janša ne zmaga, sicer pa abstinira in se samokastrira, saj izven tega ni noben faktor.

Antiglasovanje povzroča, da ne vemo, kaj smo dobili. Golob je pred volitvami dal le tri napovedi: da bo uveljavil antijanša zakone 8. marca, da se bo pripravil na jesenski val covida in energetsko krizo. Imamo tri votle napovedi.

Glede prve, še v času Demosa nismo videli, da bi se kar sistemsko sprejemali zakoni, ki bi razveljavljali tiste iz časa partije. Vsak zakon se formulira posebej, se o njem debatira in premišljuje, takšne napovedane čistke pa so izven demokratičnosti. Ne gre, da ti nekdo zunaj napiše zakon, ti ga pa samo potrdiš.
Golob ima veliko botrov, zato sestavljanje vlade vendarle ne bo tako enostavno, kot se zdi.

Anticovidne politike si vlade ne izmišljujejo same, ampak kopirajo druga drugo. Tudi napoved glede covida je tako povsem prazna. Ni treba biti premierju pripravljen na covid, glavno, da je pripravljen zdravstveni sistem. Pri energetski krizi pa je znova stvar zelo banalna. Ali bomo imeli ruski plin ali pa bo pekel, ker ga bo težko nadomestiti. Če bi bilo to enostavno in poceni, bi to že naredili. In spet ima tukaj strategije EU, tako da slovenska vlada ne bo odkrivala nečesa novega na tem področju.

Slišali smo še eno napoved po volitvah, da bo reformiral vse podsisteme.

Zdaj, ko se je Golob znašel na položaju jastreba, mora nekaj narediti. Premier mora nekaj govoriti. To je sicer nevarno, ker če nimaš ideje, kaj početi, delaš čistko dediščine prejšnjih vlad in razgradiš vse, kar so počeli tvoji predhodniki.

Levica se omenja kot resen kandidat za vstop v vlado, čeprav je v Evropi vstop skrajno levih strank v vlado sicer redkost. Kaj to pomeni za Slovenijo?

Najprej bi opozoril na problem izraza skrajno, ki se uporablja za razvrednotenje, običajno sicer desnice. Tudi za Levico ne bi rekel, da je skrajna. Je pač Levica, ki jo tolerira tudi ustava in Ustavno sodišče.

Njena značilnost je velika besedna angažiranost na ravni države. Ko se karkoli zgodi v mestu Ljubljana, na področju ekologije, poslovanja, privatizacije, pa Levica zoper Jankovića ne nastopa. Če bodo šli v vlado, bomo prvič videli, kako bodo delovali, če bodo imeli vzvode oblasti.

Levica sicer uspešno funkcionira kot oster oponent vladam ali kot nekdo, ki v imenu idej zahteva neke rešitve za vsako ceno, vlada pa jih potem ne sprejme. Hkrati je njeno sodelovanje v vladi zaenkrat še vedno hipotetično. Lahko je le del strategije, češ da jim Golob ponudi sodelovanje, potem pa pove, da se je bilo nemogoče uskladiti. Počakajmo, če se res znajde v vladi.

Kaj pa napoved koalicije z nevladniki? To pa je svojevrsten fenomen.

In s stališča družbe zelo nevaren. Ob tisočih organizacij bi Golob naredil koalicijo le z nekaterimi. Premier oz. vlada bi morala imeti odprt odnos z vsemi, ki zadoščajo zakonsko določenim pogojem. Če imajo določeno število članov in se ukvarjajo z neko dejavnostjo, je povsem vseeno, ali podpirajo premierja ali ne.

Če so mu nekateri pomagali na volitvah, bi pričakoval, da če gre za uslugo, ki jo je treba plačati, da se to stori s sredstvi volilne kampanje. Nagrajevanje s svojo politiko pa je vnaprejšnja napoved klientelizma in nedemokratičnih oblik. Vsi moramo biti enaki pred zakonom. Drugačne politične preference ne morejo biti razlog, da nekdo dobi sredstva na razpisih ali ne.

Foto: Peter Merše


Je ta konsolidacija glasov okrog Gibanja Svoboda napoved novega levoliberalnega hegemona, kakršen je bila nekdanja LDS? Gre za projekt z dolgoročno vizijo ali klasičen projekt za enkratno uporabo?

Oboje. Akterji levoliberalnih strank, Golob, Šarec in Bratuškova, so vsi bili v Jankovićevi pozitivni Sloveniji. Golob kot podpredsednik, Bratuškova kot premierka, Šarec kot vidni član. In Pozitivna Slovenija je tudi zmagala na volitvah. Še prej lahko ugotovimo, da je bila večina že funkcionarjev v LDS. Vse stranke, ki so nastale iz tega LDS-a, razen Svoboda, so zdaj izven parlamenta, in znova imamo nek velik ZSMS oz. LDS. Tudi napovedi združevanja teh strank to potrjuje. Gre za oživitev LDS.
Akterji levoliberalnih strank, Golob, Šarec in Bratuškova, so vsi bili v Jankovićevi pozitivni Sloveniji

Drži pa še nekaj drugega. Zmaga z 41 poslanci je največja zmaga do zdaj. Razlika do druge stranke je 14 mandatov. Leta 2000 je Drnovšek imel 34 mandatov, drugouvrščeni Janša pa le 14, 20 manj, kar je bila največja razlika med prvim in drugim v zgodovini. In po tej zmagi na volitvah 2004 LDS krepko izgubi, pade na 23 poslancev, SDS pa se dvigne na 29. Po največji zmagi doživijo svoj usodni poraz.

Drugi izvenserijski zmagovalec je bil Miro Cerar s 36 glasovi, 15 več od Janše, ki jih je imel 21. In znova 2018 padejo na 10, Janša pa zraste na 25. Formacije, ki so zmagale s huronsko razliko, niso nakazovale dolge vladavine te zmagovite stranke.

Še nekaj. Leta 2000 so bile volitve po 6-mesečni vladavini Bajuka, ko so mediji govorili zgolj o kadrovskem cunamiju, odpuščanju in kadrovanju. Vtis je bil, da je skupina negativcev uzurpirala oblast. Leta 2014 je bil Janša kot vodja opozicije zaprt kot kriminalec zaradi korupcije in tokrat smo poslušali o tem, kako je  to zadnji trenutek, da rešimo demokracijo pred strahovlado, totalitarizmom, avtokracijo oz. čemerkoli že. Že zmanjkuje izrazov.

Imamo posebne situacije, ki jih mediji opišejo kot izredne razmere, v katerih morajo ljudje rešiti demokracijo pred njenim zlomom. In to producira silne zmage. Ampak ta naracija lahko zdrži nekaj mesecev, morda del mandata, ne more pa cel mandat in na naslednjih volitvah se izpoje. Ta zmaga v resnici napoveduje poraz Goloba na naslednjih volitvah.

V drugem delu intervjuja si preberite tudi o tem, ali ima desna sredina še kdaj možnost zmagati na volitvah in kaj mora za to narediti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V SD in Levici nezadovoljni in zaskrbljeni, v Svobodi pa utrujeni in zmedeni
  • 25. 10. 2023
"Vse, kar počne Cerkev, je v službi človeka, volitve pa so v središču sistemov, ki vodijo k dobremu upravljanju," pravijo škofje v Kongu, ki so na zadnje volitve poslali 40.000 opazovalcev.
  • 26. 12. 2023
Populist Golob ne vidi lastnega populizma
  • 06. 04. 2024