Aktualna oblast skuša na vsak način utišati kritiko

»Problem aktualne oblasti je, da ne sprejema kritike oziroma jo na vsak način skuša preprečiti in utišati,« je komentiral direktor podjetja Nova Obzorja, ki je tokrat postalo tarča tožbe predsednika vlade Roberta Goloba. Slednji je namreč užaljen – za natančno 20 tisoč in en evro – ker je pred meseci naslovnico Demokracije krasil v preobleki italijanskega diktatorja. Golob je s tožbo sledil zgledu dveh koalicijskih poslank in predsednice državnega zbora. Po besedah Tomašiča gre za klasično satiro in politično kritiko, naslovnice se ne da razumeti na drugačen način. »Kritiziramo, kar ta oblast počne,« je bil jasen.

Predsednik vlade Robert Golob toži podjetje Nova obzorja, izdajatelja Demokracije. Na eni izmed septembrskih izdaj je namreč naslovnico krasil v uniformi Benita Mussolinija. Predsednika vlade zastopa odvetniška družba Čeferin, od podjetja Nova obzorja zahteva 20.001 evro odškodnine.

Spomnimo, Golob je že jeseni letos vložil tožbo proti podjetniku in lastniku več medijev Alešu Štrancarju, ki ga je na družabnem omrežju X ravno tako primerjal z italijanskim diktatorjem. Še več, Štrancar je naposled celo napisal, da (premier) ni le fašist, ampak zapovrh še nesposoben. Pri obeh odškodninah je 20 tisočakom dodan še en evro – na tak način namreč zadevo lahko obravnava okrožno sodišče.

Aprila pa sta zoper podjetje Nova obzorja tožbo vložili poslanki Tamara Vonta in Lena Grgurevič ter predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Slednja je po navedbah N1 zapisala, da je prikazovanje v nacistični uniformi zanjo ne le globoko ponižanje, temveč tudi neupravičena in zlonamerna diskreditacija njenega strokovnega dela ter osebnostne integritete. Poslanke so poleg denarne odškodnine sodišču še predlagale, naj založbi Nova obzorja naloži, da na lastne stroške objavi sodbo v reviji Demokracija. Zanimivo je bila užaljenost predsednice DZ ovrednotena višje kot pri poslankah.

»Gre za klasično satiro in politično kritiko,« je naslovnico Demokracije opisal direktor podjetja Nova obzorja Boris Tomašič in izpostavil problem aktualne oblasti: ne sprejema kritike oziroma jo na vsak način skuša preprečiti in utišati. »Zanimivo, da je ta isti, ki se počuti užaljenega za točno 20 tisoč in en evro, s fašisti zmerjal celotno politično desnico in se mu to ni zdelo prav nič sporno,« je dejal Tomašič in pripomnil, da bo zanimivo, kako bo Golob dokazoval, da je užaljen za točno to vsoto. Poudaril je, da so tovrstne naslovnice kritika delovanja oblasti in se jih ne da drugače razumeti. »Nimamo nobenega namena osebno žaliti, gre pa za to, da kritiziramo, kar ta oblast počne,« je bil jasen in ob tem ocenil, da je več kot očitno postala avtokratska – če ne že na meji diktatorske. »Zlorablja oblast, ne spoštuje zakonov, ustave, osnovnih političnih norm,« je naštel. 

Če vas Golob iztoži, postanem milijonar. @SpletnaMladina pa gre v stečaj. 😎 https://t.co/W8AdmiSpl1 pic.twitter.com/T45z6R14Gm

— Janez Janša (@JJansaSDS) December 16, 2025

Tomašič se veseli javne obravnave

Tomašič je izpostavil tudi dvojna merila – vse je odvisno od tega, v koga je kritika usmerjena. Če je usmerjena v opozicijo, je celo zaželena, če pa je kritika usmerjena v aktualno oblast, uporabijo vsa možna sredstva.

Po Tomašičevih besedah ta oblast kritike absolutno ne prenese in misli, da je edina zveličavna in pametna. »Če nas boste še naprej kritizirali, boste dobili še več tožb,« je pojasnil sporočilo tožb in potrdil, da gre za pritisk, ne le za finančni, konec koncev gre tudi za izgubo časa. »Tudi to, kdo jih zastopa, veliko pove,« je izpostavil. Po Tomašičevem mnenju je to napad na svobodo govora in informiranja, tožbo bi moralo zavrniti že naše sodišče. »Žal mi je, da obravnave verjetno ne bo še pred volitvami, bila bi zelo zanimiva,« je Tomašič dejal in dodal, da se veseli javne obravnave. Naj javnost sama dobi vtis – če bo Golob seveda sploh prišel. 

Sodna praksa na strani svobode izražanja

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ima v svoji sodni praksi zelo jasno in utrjeno stališče: meje dopustne kritike so pri politikih bistveno širše kot pri zasebnikih. Ko gre za satiro, karikature ali provokativne naslovnice, se ESČP skoraj vedno postavi na stran svobode izražanja. V zadevi Lingens proti Avstriji je ESČP postavilo temelj, da se politik zavestno izpostavi javnosti, zato mora pokazati tudi večjo stopnjo tolerance do kritik.

V drugi zadevi je sodišče razsodilo, da je satira namenjena provociranju in vznemirjanju. Prepoved slike, ki je prikazovala politike v obscenih položajih, je bila po oceni sodišča kršitev svobode izražanja. Satira je torej napadalna že po definiciji – če bi bila vljudna, ne bi bila več satira. Kot je poudarilo sodišče, uporaba močnih metafor in provokacij služi javni razpravi.

Satirična primerjava z zgodovinskim diktatorjem velja za oster politični komentar, ki ga mora demokratična družba dopustiti. Po drugi strani pa je bil na naših sodiščih odgovorni urednik Demokracije zaradi satire obsojen na šest mesecev zapora oziroma dve leti pogojno.