Čar božiča pod lipovo senco

Pri nas Božič – mi ga pišemo z veliko začetnico! – diši po prazniku, soncu, kadilu ... in poletju.

Oglašamo se vam z južne poloble, nekje med Srebrno reko in mogočnimi Andi, iz Buenos Airesa v Argentini, izdruštva Naš dom San Justo [1], ki je bilo ustanovljeno pred skoraj 70 leti. V našem društvu, ki ga preprosto in po domače imenujemo Dom – že samo ime dovolj zgovorno pove, kaj nam pomeni – domujejo poleg glavnega odbora slovenska sobotna šola Franceta Balantiča in tečaj ABC po slovensko, Mešani pevski zbor San Justo, Zveza slovenskih mater in žena, folklorna skupina Mladika, mladinski organizaciji Slovenska fantovska zveza in Slovenska dekliška organizacija, Mladci in mladenke, društvo upokojencev Slovenski kotiček, gledališki odsek in pastoralni odbor.

Čeprav je že skoraj osem desetletij, odkar so naši starši in stari starši prišli v to širno pampo, so navade in običaji še živi ter se kot del naše identitete iz roda v rod pretakajo v vseh društvih organizirane slovenske skupnosti v Argentini [2].

Božični običaji

Da bi bil božič res s čustvi in dušo doživet, so dnevi pred praznikom prežeti z dejavnostmi globoke vsebine in sporočilom upanja, ki nas vodi do svetega večera. Vrstijo se božični koncerti tako v naših Domovih kot med širšo argentinsko publiko, kjer s slovensko pesmijo nastopamo bodisi v cerkvah argentinskih župnij ali koncertnih dvoranah. Za šolsko mladino priredimo posebno duhovno božično pripravo, radost prežene vse priprave in zamisli praznovanja čudovitega, svečanega dne. Letos smo doživeli posebno blagost adventne duhovne obnove, ki jo je vodil prof. dr. Ivan Štuhec.

Za božične praznike je še vedno živ starodavni običaj kajenja prostorov domače hiše in prepevanja pred jaslicami. V marsikateri družini zbirajo tudi slamice – žrtvice za Jezuščka, da se na ta način tudi otroci pripravijo na prihod Odrešenika. Na sveti večer mnogo naših rojakov iz San Justa pohiti na polnočnico v cerkev Marije Pomagaj v Slovenski hiši, ki je v središču mesta Buenos Aires [3].

Prava posebnost na dan Jezusovega rojstva je v Našem domu zelo dobro obiskana božičnica, ki jo pripravimo po jutranji božični maši [4]. Tako v očarljivi in drugačni obliki podoživljamo božično skrivnost. Žive jaslice so v Našem domu postale tradicija. S pesmijo domačega zbora, sodelovanjem mladine in otrok ter božičnimi recitacijami slovenskih pesnikov se poglabljamo v praznovanje cerkvenega leta. Tega praznika se še posebej veselimo, saj malega Jezuščka ponavadi igra novorojenček, ki je razveselil in pomnožil eno od domačih družin. Skupaj s starši pooseblja Sveto družino v uprizoritvi živih jaslic, enkrat slovenskih, z belo sneženo pokrajino, drugič pa z betlehemskim ozadjem.

Za odrsko uprizoritvijo sledi skupni zajtrk, kjer se zbere tudi čez 300 rojakov. Postrežemo seveda z domačo potico! Gospodinje so naprošene za prispevek dobrote iz domače pečice, mladina poskrbi za postrežbo in pospravljanje prostorov. Ob tej priložnosti Ženska zveza pripravi srečke z žrebom privlačnih božičnih košar, polnih dobrot, izkupiček pa je namenjen pomoči rojakom v stiski. Novorojeno Dete z ljubeznijo vse vabi, da spremenimo svoja srca in postanemo boljši.

Za tipično argentinsko praznovanje božiča lahko naštejemo nekaj šeg in navad. Jaslice in božično drevesce postavijo na Marijin praznik, 8. decembra, in podrejo takoj po prazniku Sv. treh kraljev. Čeprav naše otroke obišče sv. Miklavž, je v Argentini tudi navada, da na večer 24. decembra otroke obišče in obdari Božiček. Otroci darila najdejo pod božično smreko in jih odpro takoj po polnoči.

Na božični sveti večer se ljudje zberejo v cerkvah, da obhajajo polnočnico, ki se kljub imenu daruje ob 20. ali 21. uri, da se potem zberejo doma, saj je treba božič preživeti z družino, ob okrašenem božičnem drevesu in skupni večerji širše družine. Zbere naj se čim več sorodnikov in prijateljev! Značilno je odštevanje zadnjih sekund za nazdravljanje točno ob polnoči, ko si vsi voščijo srečen in blagoslovljen božič. Sledi priljubljeno streljanje bogatih ognjemetov in spuščanje raket. Ko se zazreš v nebo, se vse iskri in sveti v vseh mogočih barvah in oblikah. Čeprav si zadnja leta zelo prizadevajo za zmanjšanje pokanja, so petarde zakoreninjena ljudska navada, ki se težko odpravi. Jedilnik je svojevrsten; poletna vročina nas ne zadržuje, da ne bi postregli tipičnih jedi severne poloble, kot so nadevan puran, pečen kozliček ali odojek, razne šarklje, kolače in paneton. Mize so bogato obložene z raznimi slaščicami, nugati, s čokolado prelite rozine ali mandlji, pogosto pa se postreže tudi sladoled v najrazličnejših variantah.

Prava posebnost na dan Jezusovega rojstva je zelo dobro obiskana božičnica, ki jo pripravimo po jutranji božični maši.Tako v očarljivi in drugačni obliki podoživljamo božično skrivnost.

Slovensko izročilo z argentinskimi navadami

Slovensko izročilo smo počasi prepletli tudi z nekaj argentinskimi navadami, kot so asado [5]; nazdravljanje s pijačo, ki smo jo prejeli od španskih naseljencev, cider, penina iz jabolk; argentinski pozdrav z objemom in poljubom, običaj, ki smo ga tudi Slovenci prevzeli.

Kmalu bo že osemdeset let, odkar smo dobili svoj dom na tujem, a to ni ne ovira ne razlog za opuščanje slovenskih narodnih in krščanskih običajev, šeg in navad. Vse naše delo v slovenski skupnosti je prostovoljne narave, od učiteljev do zborov, gledališča, dobrodelnih akcij ... Vse, kar se pri nas dogaja in razvija, je sad osebnega truda in plod skupnega prizadevanja. Želimo biti. Želimo si obstati. Želimo pričevati o svoji preteklosti, doživljati sedanjost in množiti upanje za bodočnost. Zato delamo, najdemo smisel v predanosti in zvestobi. Ustvarjamo, načrtujemo, izvajamo v hvaležen spomin prednamcem, saj brez ciljev in vizionarjev skupnosti ni; v zadovoljstvo nam, ki smo na vrsti, da prižgano baklo in predrago dediščino predamo naprej; za naslednje rodove pa v spomin in opomin, saj smo prepričani, da vztrajati ni isto kot zdržati.

Blagoslovljene, polne milosti božične praznike voščimo vsem izpod Južnega križa v svet!

Kmalu bo že osemdeset let, odkar smo dobili svoj dom na tujem, a to ni ne ovira ne razlog za opuščanje slovenskih narodnih in krščanskih običajev.