Bruselj izplačuje, rezultati čakajo, Golobova vlada pa razlaga: Papirji so urejeni

Evropska komisija je Sloveniji odobrila četrti zahtevek za izplačilo 440 milijonov evrov iz mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF). Novica, predstavljena kot uspeh vlade Roberta Goloba, je sprožila pričakovane politične odzive – slavnostne objave koalicije in skeptične komentarje opozicije.

Toda če pogledamo z razdalje, je jasno: Bruselj Slovenije ni »nagradil«, temveč je le odobril izplačilo sredstev iz načrta, ki ga je pripravila prejšnja vlada. Še več – izplačilo ne pomeni, da so reforme dejansko izvedene, ampak da je slovenska birokracija predložila dovolj dokumentacije, da so bili mejniki formalno izpolnjeni.

13 milijard – priložnost, ne samoumevnost

Ko je leta 2020 takratni predsednik vlade Janez Janša sodeloval pri pogajanjih o evropskem načrtu okrevanja, je Slovenija pridobila pravico do črpanja približno 13 milijard evrov evropskih sredstev v obdobju 2021–2027. Ta znesek združuje sredstva iz rednega večletnega finančnega okvira EU (VFO) in dodatna sredstva iz mehanizma NextGenerationEU (RRF), namenjena okrevanju po pandemiji.

Iz tega izhaja, da denar ni »prišel zdaj« – bil je izpogajan, dodeljen in zavarovan že v času prejšnje vlade; s pogojem, da bo Slovenija v naslednjih letih izpolnila zastavljene reforme in investicije. Prav tu se pokaže največja razlika med vladama: Janševa vlada je sredstva izborila, Golobova pa jih ne zna učinkovito porabiti.

Bruselj plača, če papirji »štimajo«

Evropska sredstva iz RRF se izplačujejo v fazah – ob vsakem doseženem mejniku (ang. milestone). Slovenija mora Evropski komisiji dokazati, da so posamezni projekti, zakoni ali naložbe izpolnili zastavljene pogoje.

Izplačilo 440 milijonov evrov pomeni, da je Bruselj potrdil izpolnitev 21 mejnikov, povezanih z digitalizacijo, energetiko, zdravjem in upravljanjem javnih financ. Vendar to ne pomeni, da so ti projekti dejansko zaživeli. Gre za birokratski »kljuk«, ne za družbeni napredek.

Komisija v svojih poročilih jasno poudarja, da se Slovenija spopada z zamudami pri izvedbi reform, predvsem na področjih plačnega sistema, davkov in dolgotrajne oskrbe. V Bruslju opozarjajo, da je črpanje sredstev tehnično napredovalo, a dejanski učinki za državljane zaostajajo.

Evropska komisija v svojih poročilih jasno poudarja, da se Slovenija spopada z zamudami pri izvedbi reform, predvsem na področjih plačnega sistema, davkov in dolgotrajne oskrbe.

Golobova vlada: 1,1 milijarde prejetih sredstev, a brez prave izvedbe

Slovenija ima iz RRF-ja na voljo 2,226 milijarde evrov (1,612 milijarde nepovratnih sredstev in 613 milijonov posojil). Do danes je bilo prejetih 1.098,7 milijona evrov, kar predstavlja okoli 49 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev.

Ta sredstva se nanašajo predvsem na projekte, katerih pripravo je začela ali zasnovala že prejšnja vlada. Po podatkih ministrstva za finance je bilo v času Golobove vlade vloženih več zahtevkov za izplačila, vendar večina denarja temelji na projektih iz prejšnjega obdobja.

V praksi to pomeni, da Golobova vlada ni pospešila črpanja, temveč zgolj pobira sadove pripravljenih projektov. Tempo izvedbe novih reform pa ostaja počasen:

• pokojninska in plačna reforma sta zamaknjeni,
• zakon o dolgotrajni oskrbi je bil razveljavljen in ponovno odložen,
• številni infrastrukturni projekti so v zamudi.

Evropska komisija je v zadnjem poročilu junija letos opozorila, da je Slovenija med državami z največjim zamikom pri izvajanju reform, čeprav črpanje formalno ne zaostaja. To pomeni, da država pridobiva sredstva, a jih ne zna pravočasno pretvoriti v oprijemljive rezultate.

Janševa vlada: visoka izhodišča in rekordno črpanje v prejšnjem obdobju

Za razliko od sedanje vlade je v obdobju 2014–2020 Slovenija izkoristila skoraj sto odstotkov kohezijskih sredstev, kar jo je uvrstilo med uspešnejše članice EU. Ko je bil leta 2021 pripravljen slovenski načrt za okrevanje, je bila večina ključnih reform že vsebinsko zasnovanih – digitalizacija javne uprave, investicije v zdravstvo, energetska sanacija javnih stavb, modernizacija železniške infrastrukture.

Tudi Evropska komisija je takrat Slovenijo pohvalila za »celovit in ambiciozen načrt reform«. Sedanja vlada pa je ta načrt večkrat spreminjala, prestavljala roke in se zapletala v politična prerekanja o prioritetah. Rezultat: sredstva prihajajo, reforme pa stojijo.

Dolgotrajna oskrba – največji neuspeh Golobove vlade

Eden ključnih projektov v okviru RRF je bila reforma dolgotrajne oskrbe – sistemska ureditev pomoči starejšim, ki bi morala biti že v izvajanju. Evropska sredstva za to področje so bila rezervirana, a jih vlada ni znala uporabiti. Namesto da bi nadaljevala začeti projekt, je zakon razveljavila, obljubila novega, nato pa zamaknila začetek izvajanja za več let.

Tako danes, ko Bruselj odobrava nova izplačila, dejanska oskrba ostaja v istem stanju kot pred tremi leti. Starejši so še vedno prepuščeni občinam, zasebnim domovom in družinam, medtem ko denar, namenjen zanje, obstaja – a ni uporabljen. To je eden najmočnejših simbolov neučinkovitosti te vlade: sredstva obstajajo, a ni politične volje, znanja in usklajenosti, da bi jih porabili.

Dolgotrajna oskrba je eden najmočnejših simbolov neučinkovitosti te vlade: sredstva obstajajo, a ni politične volje, znanja in usklajenosti, da bi jih porabili.

Kohezijska sredstva – na repu Evrope

Poleg mehanizma za okrevanje ima Slovenija v novem finančnem obdobju 2021–2027 še 3,26 milijarde evrov kohezijskih sredstev. Toda po podatkih Evropske komisije in slovenskih medijev je Golobova vlada pri črpanju teh med najpočasnejšimi v EU. Do sredine leta 2025 je bilo porabljenih le okoli 29 odstotkov načrtovanih sredstev za investicije.

V praksi to pomeni, da Slovenija izgublja dragocen čas. Medtem ko države, kot so Češka, Poljska in Portugalska, dosegajo stopnje črpanja nad 60 odstotkov, Slovenija ostaja na mestu.

Razlogi?

• Zamude pri pripravi razpisov,
• pomanjkanje usklajenosti med ministrstvi,
• kadrovska nestabilnost v javni upravi
• in politično preusmerjanje pozornosti v interne spore.

Evropska sredstva so ogledalo upravljanja. Ko pogledamo vanj, vidimo državo, ki zna prositi za denar, ne pa ga učinkovito uporabiti.

Bruselj izplačuje – Slovenija stagnira

Če bi Golobova vlada sredstva porabljala s takšno hitrostjo, kot jih objavlja v novicah, bi bili rezultati že vidni na terenu. A resnica je drugačna: Bruselj je odobril izplačilo zato, ker »papirji štimajo«, in ne zato, ker bi Slovenija reformirala zdravstvo, uredila plačni sistem ali posodobila oskrbo starejših.

Slovenija ima danes na voljo rekordne količine evropskega denarja – več kot katerakoli vlada doslej. A zdi se, da ji manjka tisto, česar denar ne more kupiti: učinkovitost, odločnost in odgovornost.

Evropski milijoni niso nagrada za politično samohvalo, temveč preizkus sposobnosti vladanja. Golobova vlada je ta preizkus doslej opravila le napol – birokratsko uspešna, razvojno pa neuspešna.

Evropska komisija je Sloveniji izplačala 440 milijonov evrov, ker je ta izpolnila formalne pogoje. Toda za državljane, podjetja in regije to še ne pomeni napredka. Slovenija pod sedanjo vlado ostaja država, kjer obrazci zmagujejo nad dejanji in kjer evropski denar bolj kot orodje razvoja služi kot politična kulisa.

Slovenija pod sedanjo vlado ostaja država, kjer obrazci zmagujejo nad dejanji in kjer evropski denar bolj kot orodje razvoja služi kot politična kulisa.

Če bo vlada nadaljevala s takim tempom, bo do leta 2026 morda počrpala sredstva, a jih ne bo znala pretvoriti v otipljiv napredek. Bruselj je opravil svoje. Zdaj je čas, da to stori tudi Slovenija.