Bo uvedba preferenčnega glasu vzela moč podeželju?

»Ali ste za to, da se za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslanca?« To bo eno izmed štirih referendumskih vprašanj, ki jih je Svoboda izsilila skupaj z evropskimi volitvami 9. junija letos. Poslance v Evropski parlament že zdaj volimo s preferenčnim glasom, ki se uporablja tudi na lokalnih volitvah. 

Predlagatelji referenduma želijo, da bi imeli volivci večjo moč odločanja o tem, kdo bo sedel v državnem zboru. A referendumsko vprašanje je zelo splošno in način, na katerega naj bi bil preferenčni glas uveljavljen, sploh ni omenjen, zato bi volivci politikom tu pustili močno proste roke pri prenosu teorije v prakso. 

Tudi koalicijska stranka Socialni demokrati (SD) je bila zadržana pri odločitvi večine v državnem zboru za takšen referendum, poznavalci pa ocenjujejo, da bi državni zbor lahko udejanjil različico sistema, ki že velja za volitve v Evropski parlament, kjer se poslanski stolčki med stranke delijo po d'Hondtovem sistemu. O tem, kateri strankarski kandidati se usedejo nanje, pa odloča relativni preferenčni glas, ki se upošteva le, če so izpolnjeni zahtevani pogoji.  

V NSi opozarjajo, da je za takšne spremembe v parlamentu potrebna ustavna večina in da je referendum namenjen le »mobiliziranju« levih volivcev za evropske volitve ter da Svoboda nima resnega namena česarkoli spreminjati. V SDS pa celo trdijo, da je ljudstvo leta 1996 že povedalo, da si želi večinski volilni sistem, ki pa nikoli ni bil uveljavljen. Začrtane spremembe po obstoječem proporcionalnem sistemu bi vodile zgolj v zmanjševanje moči ruralnega volilnega telesa.  

V oddaji Vroča tema sta tokrat o posvetovalnem referendumu debatirala poslanec SDS Andrej Kosi in poslanec NSi Jožef Horvat. 

Kosi in Horvat o posvetovalnem referendumu

Čeprav sta glede uvedbe preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah opozicijski stranki na nasprotnih bregovih, pa se strinjata, da o tem ne bi smeli odločati na dan evropskih volitev? 

Jožef Horvat: Mi smo bili za to, da se uvede preferenčni glas, vendar je za to potrebno dvotretjinsko soglasje v državnem zboru. Želimo si, da bi imeli volivke in volivci večji vpliv, ker – bodimo si na jasnem – zdaj ga nimajo. O tem je nenazadnje odločalo ustavno sodišče. Smo za to, da se spremeni volilni sistem v smeri, da bi imeli volivci večjo moč. Naj vas spomnim, da je Nova Slovenija kot stranka nastala zaradi nesoglasij glede slovenskega volilnega sistema. Takrat smo imeli prvi posvetovalni referendum na temo volilnih sistemov, bila so tri vprašanja, ustavno sodišče pa je odločilo, da je zmagal večinski sistem. To je bilo leta 1996. Kasneje, leta 2000, ko je nastala Bajukova vlada, je Andrej Bajuk ustanovil novo stranko krščanskih demokratov – NSi. Mi sledimo Bajukovi ideji, ki je oče naše stranke, zato si prizadevamo, da bi volivec imel večji vpliv na to, katerega poslanca bo poslal v parlament. Bili smo za to, da bi imeli referendumski dan, ne pa, da je Svoboda ukradla evropske volitve in izsilila tri posvetovalne referendume brez posveta. Kajti morali bi ga imeti: tako na temo legalizacije konoplje kot evtanazije in uvedbe preferenčnega glasu, ne pa, da je Svoboda dobesedno izsilila glasovanje o tem. In to izključno zato, da bi mobilizirala svoje volivce, ker se boji slabega rezultata. Zato je za desno sredino nujno, da na volitvah premaga Roberta Goloba in mu sporoči, da je čas, da »spoka«. 

Svoboda je dobesedno izsilila posvetovalne referendume, da bi mobilizirala svoje volivce, ker se boji slabega rezultata. 

Pa se bo s tremi posvetovalnimi referendumi res mobiliziralo zgolj levo volilno telo? Gre za zelo ideološka vprašanja, recimo tisto o evtanaziji. Lahko bi torej prišlo glasovat tudi desno volilno telo … 

Andrej Kosi: Najpomembnejše vprašanje, ki pa je prestavljeno na november, je gradnja drugega bloka NEK. Gre za vprašanje naše prihodnosti in zelenega prehoda, gradnja pa je nujna z vidika elektrifikacije države. Evropske volitve so pomemben dejavnik, letos bodo prelomne, saj je EU pri svojih politikah zašla, tako pri zelenem prehodu in drugih vrednotah. Imamo ilegalne migracije in več kot dva spola, tradicionalne vrednote EU propadajo. Zato je pomembno, da zmaga razum, da se ohranijo vrednote krščanstva, na katerih temelji EU. Ko smo govorili o resoluciji, ki se je sprejemala ob 20. obletnici vstopa Slovenije v EU; v njej je tudi govora o pomembnosti evropskih volitev. Kaj pomenijo volitve za Slovenijo? Prihodnost gospodarskega razvoja, zdravorazumskega zelenega prehoda. Referendumi uničujejo pomembnost evropskih volitev. Ljudje se težko odločajo o toliko stvareh naenkrat. Ta vlada zdaj mladim namesto stanovanj ponuja konopljo, namesto dolgotrajne in paliativne oskrbe evtanazijo, nenazadnje bi z uvedbo preferenčnega glasu uničila slovensko podeželje. 

Vlada mladim namesto stanovanj ponuja konopljo, namesto dolgotrajne in paliativne oskrbe evtanazijo, z uvedbo preferenčnega glasu pa bi uničila slovensko podeželje. 

Zakaj v NSi načeloma podpirate uvedbo preferenčnega glasu, če pa to ne bi bilo na način uvedbe prej omenjenega večinskega sistema, za katerega so se odločili ljudje? 

Jožef Horvat: Skozi vsa ta leta smo videli, da večinski sistem v bližnji prihodnosti ne bo dobil zadostne večine v parlamentu. Levi opciji zelo ustreza, da se ohranja proporcionalni sistem. Da se glasovi drobijo, da ohranjajo svoj položaj z nastajanjem vedno novih strank in novih obrazov. Na desni imate samo etablirane stranke … 

Kaj pa Virantova Državljanska lista … ? 

Jožef Horvat: Poglejte, kje je Gregor Virant danes. Ni ga. Mediji in leva politična srenja hitro katapultirajo nove obraze, v prihodnosti je lahko še veliko takšnih Robertov Golobov. Zaradi tega trenda, ki lahko ostane prisoten še dolga leta, imate v Gibanju Svoboda poslanke in poslance, ki se niti po dveh letih še ne poznajo med seboj. Prav bi bilo torej, da se v parlamentu naredi vsaj prvi korak, da se volivcu da večjo moč. Pričakovali bi, da bi bila debata med koalicijo in opozicijo o treh referendumih taka, kot bo o tistem glede JEK2. Uskladili smo se glede vprašanja in datuma, zato je dobil referendum tudi tako velika podporo v državnem zboru. To je bil hkrati dokaz, da neka demokracija v Sloveniji še obstaja. Golob je evropskih volitvam spretno prilepil tri prej omenjene referendume, ki v tej državi ne rešujejo nobenega akutnega problema. Kaj dela Golob? Naredil ni nič, raje je odprl nova vprašanja, ki se vedno bolj poglabljajo. Zdravstvo nam razpada, ljudje nimajo dostopa do zdravstvenega sistema. Kar se tiče večjega vpliva volivca: leta 2022 smo predstavili nekaj svojih osnutkov spremembe ustave. Ena rešitev bi bila, da če že ukinjamo volilne okraje, bi mrežo volilnih enot zgostili. Zdaj jih imamo osem, recimo, da bi jih naredili 18. Iz vsake bi izvolili po pet poslancev, petkrat osemnajst je 90, plus dva manjšinca. A to zahteva spremembe ustave. 

V SDS pa vztrajate, da so ljudje leta 1996 povedali, da si želijo dvokrožni večinski sistem, kjer bi se poslance volilo neposredno.  

Andrej Kosi: Ustavno sodišče in volivci so odločili, da je večinski sistem tisti, ki naj bi veljal. Drži, da noben politični pol nima v parlamentu takšne večine, levim strankam pa večinski sistem tako ali tako ne ustreza. Na hitro so dali referendum o preferenčnem glasu, ob tem pa so pozabili povedati, da ukinjajo volilne okraje. Čeprav je ustavno sodišče res reklo, da volilni sistem kot tak ni ustrezen, ker niso ustrezne velikosti volilnih okrajev. Faktor je ena proti tri: neki okraj je lahko trikrat večji kot drug, zato mora neki poslanec dobiti kar štiri glasove, drugi pa samo enega, da je razmerje med njima enako. Ustavno sodišče je tudi povedalo, da bi morali s spremembami slediti temu, da bi čim večje številko okrajev imelo svojega poslanca, teh pa je 88. To se ob uvedbi preferenčnega glasu ne bi zgodilo. Vsaka volilna enota ima enajst volilnih okrajev, torej 11 kandidatov. Tisti, ki izhajajo iz manjših okrajev, ne bodo imeli zadostnega števila glasov, da bi bili izglasovani. 

Predlagatelj ni razložil, na kakšen način bi uvedel preferenčni glas; možnosti je namreč več. Obstaja absolutni preferenčni glas, relativni preferenčni glas ...  

Jožef Horvat: Slovenski volivci so nekako že osvojili preferenčni glas. Pred petimi leti je bilo 80 odstotkov poslancev izvoljenih na način preferenčnega glasu. Tudi na lokalnih volitvah je tako, čeprav je aritmetika zaradi t. i. d'Hondtovega sistema nekoliko bolj zapletena. Ampak tudi tam pridejo kandidati do funkcije občinskega svetnika večinoma s preferenčnimi glasovi. Zdajšnji volilni sistem na parlamentarnih volitvah je invaliden. Na predzadnjih volitvah kar 20 okrajev ni imelo svojega predstavnika v parlamentu, trenutno svojega predstavnika nima deset volilnih okrajev. To je približno 11 odstotkov vseh okrajev. Ključno pa je, da je Golob – to je namreč zraslo na njegovem zelniku, saj v poslanski skupini ni debate o tem – referendum osmislil sam, da bi na volitve privabil ljudi. Nič pa se ni posvetoval z nami v opoziciji, kako izpeljati uvedbo preferenčnega glasu. To pa zato, ker v resnici nihče od predlagateljev o tem nima pojma. Naš predlog bi bil, da se volilne enote zgosti. Volilne okraje je namreč treba ukiniti, če želite uvesti preferenčni glas. Tiste stranke, ki bodo kandidirale na volitvah, bodo imele znotraj volilne enote več kandidatov in šele na ta način bodo volivke in volivci s preferenčnim glasom izbrali svojega kandidata. Ali je številka 18, kar se tiče volilnih enot, prava, ali bi bilo treba volilne enote še bolj zgostiti, je stvar razprave.  

Na predzadnjih volitvah kar 20 okrajev ni dobilo svojega predstavnika v parlamentu. Trenutno svojega predstavnika nima 10 volilnih okrajev. 

Andrej Kosi: Če bi ostalo pri osmih volilnih enotah in če imamo v vsaki enoti 11 okrajev, bi vsak okraj dal svojega kandidata, kar bi pomenilo, da bi volivke in volivci napol izbirali med 11 kandidati. Neustrezno je enačiti evropske in lokalne volitve z državnozborskimi, saj je na evropskih volitvah Slovenija ena volilna enota in se državljanke in državljani odločajo med vsemi kandidati. Tudi pri lokalnih volitvah se odločamo znotraj ene občine, med kandidati za predstavnike ene občine, pri državnozborskih volitvah pa se lokalna skupnost odloča, katerega kandidata bo dala v državni zbor. Poslanka ali poslanec ni samo predstavnik državljank in državljanov, temveč tudi lokalne skupnosti. To je zelo pomembno. Lokalna skupnost pričakuje, da njihov predstavnik v Ljubljani deluje v korist te lokalne skupnosti oziroma svoje volilne enote. Da ta poslanec skrbi, da lokalna skupnost dobi denar za določene projekte, npr. infrastrukturne. Tudi zato se toliko poslanskih vprašanj nanaša na lokalno skupnost, kako napredujejo zastavljeni projekti in če se stvari premikajo. Način, na katerega si je predlagatelj zamislil uvedbo preferenčnega glasu, pa bi pomenil, da bi kandidatke in kandidati iz lokalnih skupnosti z manj prebivalci res težko prišli v parlament, kjer bi lahko naredili kaj za svojo skupnost.  

V koaliciji zagovarjajo »svobodo« odločanja, češ da je zdaj preveč strankokracije. Ljudem namreč v njihovih volilnih okrajih kandidate določijo stranke – kandidati so jim torej na nek način vsiljeni. Stranke pa pogosto kandidirajo svoje favorite v okrajih, ki so najbolj izvoljivi, čeprav ti kandidati v resnici niso od tam. Se bojite tudi tega, da bi se s preferenčnim glasom vzela moč stranki, da sama odloča, kateri kandidati bodo izvoljeni? 

Andrej Kosi: Odvisno je od tega, kako je postavljena lista. Sprašujem se: če bi bil iz vsake volilne enote en kandidat kot nosilec liste, bi bil več vreden kot nekdo, ki je deveti ali enajsti? Prav je, da so vsi volilni okraji pravilno zastopani. Svoboda odločanja je pomembna, prav je, da vzpostavimo sistem, kjer bi imeli ljudje večjo moč odločanja, ampak v poslanski skupini SDS ne vidimo, da bi šla zadeva s takšnimi spremembami v to smer. Ne predstavljam si, da na primer jaz kot kandidat iz ormoškega okraja hodim zase nabirat glasove v Mursko Soboto. Ljudje tukaj glasujejo bolj ali manj lokalno. Sistem je neustrezen.  

So torej očitki, da bi bili z uvedbo preferenčnega glasu večinoma izvoljeni kandidati iz mest, utemeljeni? 

Jožef Horvat: Seveda so utemeljeni. Toliko bolj, ker imamo ta trenutek neko posebno stanje duha. Danes se na politiko gleda grdo, zato v javnosti ne uživa zaupanja. Stranke s težavo dobijo dobre kandidate, tiste, ki so uveljavljeni v gospodarstvu, da bi kandidirali. Težko se izpostavljajo. Zato mi pravimo, da bi bilo treba poleg uvedbe preferenčnega sistema spremeniti geometrijo volilnih enot. Strinjam se s kolegom poslancem, da je volivce težko enakomerno nagovarjati v času relativno kratke kampanje. Sploh če je volilna enota tako velika, kot je recimo danes najina. Oba sva iz volilne enote Ptuj. Kako obiskati vse občine? Zelo težko, ker sva poslanca in je treba primarno delati v državnem zboru. Zagotovo bi ob uvedbi preferenčnega glasu na vsaj prvih dveh volitvah imeli obstoječi poslanci prednost. Zakaj? Ker nas ljudje poznajo. A ko bi se kolo zavrtelo v tretje, bi to že bilo vprašanje. Volilne enote bi morali približati ljudem, jih torej zgostiti in njihovo število povečati. Kaj je ustrezno število, pa je stvar parlamentarne razprave. Svoboda seveda nima nobenih možnosti, da karkoli naredi z rezultatom tega posvetovalnega referenduma, saj za spremembe nima potrebne ustavne večine. Predvsem zaradi tega, ker je Svoboda zgradila kitajski zid med koalicijo in opozicijo. Ob takšnem zidu pa se o konsenzu ne da pogovarjati. 

Svoboda je zgradila kitajski zid med koalicijo in opozicijo – ob takšnem zidu pa se o konsenzu ne da pogovarjati. 

Andrej Kosi: Sem za to, da se pogovarjamo in pridemo do skupnega jezika, tako kot pri posvetovalnem referendumu o JEK2. Ni bilo širše razprave oziroma predstavitve, poslanci smo dobili referendumsko vprašanje o uvedbi preferenčnega glasu na mizo, noben njihov poslanec pa nam predloga sploh ni predstavil. To je res pomembno demokratično vprašanje. Volitve so namreč najpomembnejši del demokracije, saj ljudje odločajo o tem, kdo jih bo zastopal v parlamentu. Mi smo predstavniki ljudstva. Takšno vprašanje ne more biti sprejeto kar čez noč. To bi moral biti dolgotrajen proces, kjer bi se poslanke in poslanci pogovarjali, poslanske skupine pa usklajevale, kar bi prineslo morebiten dogovor. 

Objavljeno v: Tednik Domovina, št. 15, str. 20-22.