Bo evro obstal ali propadel? To so možni scenariji.
Pogovori o propadu evra so spet v modi, predvsem v času vzpona populistov kot je Marine Le Pen, ki poskušajo storiti vse, da bi priljubljenost enotne valute čim bolj padla.
Evro je od svoje ustanovitve leta 1999 preživel že več udarcev, pri čemer so gospodarske in politične elite dokazale, da so pripravljene storiti vse, da bi valuta ostala.
Bloomberg je predstavil tri scenarije, ki bi lahko pripeljali do zloma evra, in tri, po katerih bi valuta iz vala populizma izšla močnejša. Njihovo realnost so v odstotkih ocenili finančni strokovnjaki.
Če bi po škandalih, ki se jih otepajo njeni politični tekmeci, Le Penovi uspelo pokazati, da se javnomnenjske raziskave motijo in zmagati v drugem krogu francoskih predsedniških volitev ter bi ji uspel referendum za izstop iz evroobmočja, bi se v Franciji in tudi drugih državah začel velik beg kapitala (o izstopu iz evroobmočja je razmišljala tudi Italija). Ta bi privedel do vnovične uvedbe nadzora kapitala. Evro bi se brez Francije verjetno potopil, oziroma ostal enotna valuta peščice severnoevropskih narodov, na finančnih trgih pa bi zavladal kaos.
Joerg Kraemer, glavni ekonomist pri Commerzbank, je za Bloomberg dejal, da so možnosti za uresničitev tega scenarija 15 %.
Že tako tik pred kolapsom, je italijanski bančni sistem utrpel nov udarec, ko so regulatorji EU sestrelili vladno rešilno bilko za 20 milijard evrov, za katero so dejali, da je državna pomoč.
Če bi se Italija po letih šibke rasti, brezposelnosti in finančnih kriz obrnila v evroskepticizem, bi to pomenilo zmago stranke Pet zvezdic, ki bi se koalicijsko povezala s Severno ligo. Obe si prizadevata za vrnitev lire.
Z nacionalizacijo bank in zmago na protievrskemu referndumu bi se končala 18-letna doba, ko ima Italija evro.
Jim Mellon, predsednik skupine Burnbrae, tej možnosti pripisuje 30 % verjetnost uresničitve.
V primeru, da bi upniki zahtevali vrnitev posojil, vlada Alexisa Tsiprasa pa bi se odločila, da to ni bilo del dogovora v letu 2015 in bi na volitvah zmagal z obljubami o prekinitvi strogih ukrepov, bi to utrlo pot Grčiji iz evroobmočja.
Jim Mellon, predsednik skupine Burnbrae, pravi, da je za ta scenarij 50 % možnosti in dodaja, da so najbolj ranljive Italija, Francija, Grčija in Portugalska. Pričakuje, da bo ena izmed njih evroobmočje zapustila v prihodnjih 18 mesecih.
Evropska pozornost je usmerjena na potencialni krizi preko luže in tisto na evropski vzhodni meji.
Če bi Donald Trump začel kaznovalno trgovinsko vojno z Nemčijo, medtem ko bi Putin zares začel preizkušati NATO-vo obrambo vzhodnih meja, bi ob soočenju z največjo eksistencialno varnostno grožnjo po drugi svetovni vojni Nemčija reagirala najmočneje. Angela Merkel bi se strinjala z vstopom v fiskalno unijo, skupaj s preostalo Evropo, v zameno za Nemško vodeno proračunsko disciplino.
Nick Kounis iz ABN Amro scenariju pripisuje 10-odstotno verjetnost.
Če bi Nemci ob kritiki begunske politike Angele Merkel ocenili, da je čas za spremembe, bi jo najverjetneje zamenjal socialdemokratski kandidat Martin Schulz. Ta kaže, da je veliko bolj pripravljen tolerirati ohlapno fiskalno politiko in sprostiti Grške varčevalne cilje, kar bi državo spet vrnilo na trg z obveznicami, v Nemčiji pa okrepilo povpraševanje in zmanjšalo napetosti z ZDA.
Holger Schmieding iz Berenberga temu pripisuje 25 % verjetnost.
Le Penova izgubi, Grčija vzdrži, Italijanske banke razporedijo dolgove, Merklova pa zmaga in ohrani status vodilne v evroobmočju.
Grško gospodarstvo si počasi opomore, evroobmočje pa se premakne v smer dokončanja projekta bančne unije, kar je glede na mnenja strokovnjakov najbolj verjeten scenarij. Pripisujejo mu kar 75 % verjetnost.
Evro je od svoje ustanovitve leta 1999 preživel že več udarcev, pri čemer so gospodarske in politične elite dokazale, da so pripravljene storiti vse, da bi valuta ostala.
Bloomberg je predstavil tri scenarije, ki bi lahko pripeljali do zloma evra, in tri, po katerih bi valuta iz vala populizma izšla močnejša. Njihovo realnost so v odstotkih ocenili finančni strokovnjaki.
Trije scenariji zloma evra:
-
Le Penova zmaga na francoskih predsedniških volitvah
Če bi po škandalih, ki se jih otepajo njeni politični tekmeci, Le Penovi uspelo pokazati, da se javnomnenjske raziskave motijo in zmagati v drugem krogu francoskih predsedniških volitev ter bi ji uspel referendum za izstop iz evroobmočja, bi se v Franciji in tudi drugih državah začel velik beg kapitala (o izstopu iz evroobmočja je razmišljala tudi Italija). Ta bi privedel do vnovične uvedbe nadzora kapitala. Evro bi se brez Francije verjetno potopil, oziroma ostal enotna valuta peščice severnoevropskih narodov, na finančnih trgih pa bi zavladal kaos.
Joerg Kraemer, glavni ekonomist pri Commerzbank, je za Bloomberg dejal, da so možnosti za uresničitev tega scenarija 15 %.
-
Evroskeptična postane Italija
Že tako tik pred kolapsom, je italijanski bančni sistem utrpel nov udarec, ko so regulatorji EU sestrelili vladno rešilno bilko za 20 milijard evrov, za katero so dejali, da je državna pomoč.
Če bi se Italija po letih šibke rasti, brezposelnosti in finančnih kriz obrnila v evroskepticizem, bi to pomenilo zmago stranke Pet zvezdic, ki bi se koalicijsko povezala s Severno ligo. Obe si prizadevata za vrnitev lire.
Z nacionalizacijo bank in zmago na protievrskemu referndumu bi se končala 18-letna doba, ko ima Italija evro.
Jim Mellon, predsednik skupine Burnbrae, tej možnosti pripisuje 30 % verjetnost uresničitve.
-
Grčija ne zmore več
V primeru, da bi upniki zahtevali vrnitev posojil, vlada Alexisa Tsiprasa pa bi se odločila, da to ni bilo del dogovora v letu 2015 in bi na volitvah zmagal z obljubami o prekinitvi strogih ukrepov, bi to utrlo pot Grčiji iz evroobmočja.
Jim Mellon, predsednik skupine Burnbrae, pravi, da je za ta scenarij 50 % možnosti in dodaja, da so najbolj ranljive Italija, Francija, Grčija in Portugalska. Pričakuje, da bo ena izmed njih evroobmočje zapustila v prihodnjih 18 mesecih.
Trije scenariji za rešitev evra:
-
Globalna kriza poveže Evropo
Evropska pozornost je usmerjena na potencialni krizi preko luže in tisto na evropski vzhodni meji.
Če bi Donald Trump začel kaznovalno trgovinsko vojno z Nemčijo, medtem ko bi Putin zares začel preizkušati NATO-vo obrambo vzhodnih meja, bi ob soočenju z največjo eksistencialno varnostno grožnjo po drugi svetovni vojni Nemčija reagirala najmočneje. Angela Merkel bi se strinjala z vstopom v fiskalno unijo, skupaj s preostalo Evropo, v zameno za Nemško vodeno proračunsko disciplino.
Nick Kounis iz ABN Amro scenariju pripisuje 10-odstotno verjetnost.
-
V Nemčiji zmaga Schulz
Če bi Nemci ob kritiki begunske politike Angele Merkel ocenili, da je čas za spremembe, bi jo najverjetneje zamenjal socialdemokratski kandidat Martin Schulz. Ta kaže, da je veliko bolj pripravljen tolerirati ohlapno fiskalno politiko in sprostiti Grške varčevalne cilje, kar bi državo spet vrnilo na trg z obveznicami, v Nemčiji pa okrepilo povpraševanje in zmanjšalo napetosti z ZDA.
Holger Schmieding iz Berenberga temu pripisuje 25 % verjetnost.
-
Prebijemo se skozi krizo
Le Penova izgubi, Grčija vzdrži, Italijanske banke razporedijo dolgove, Merklova pa zmaga in ohrani status vodilne v evroobmočju.
Grško gospodarstvo si počasi opomore, evroobmočje pa se premakne v smer dokončanja projekta bančne unije, kar je glede na mnenja strokovnjakov najbolj verjeten scenarij. Pripisujejo mu kar 75 % verjetnost.
Zadnje objave
Veliko Britanijo naj bi prevzel Andy Burnham
16. 7. 2026 ob 6:00
Na levem polu še en kandidat za ljubljanskega župana
15. 7. 2026 ob 16:30
Mijičejevo zavajanje bodo obravnavali po parlamentarnih počitnicah
15. 7. 2026 ob 14:48
Matoz napovedal spremembo zakonodaje; policija danes na delu še v Moravčah
15. 7. 2026 ob 14:44
»Prokleti komunisti!«
15. 7. 2026 ob 14:30
Ekskluzivno za naročnike
Kolaboracija in propaganda (23. del): Interludij 4 – urok črne magije
15. 7. 2026 ob 9:00
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
19
Večeri v atriju: »Župljani župljanom«
19:00 - 20:00
JUL
19
Duhovno počitniški dnevi za starejše 2026
19:00 - 15:00
JUL
20
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.