Balasz Molnar o uspešnem madžarskem premagovanju demografske zime: sprememba miselnosti pomeni drugače razumeti materinstvo, očetovstvo, življenje v družinah, posebej velikih

Foto: Klemen Lajevec
POSLUŠAJ ČLANEK
Medtem, ko se Evropa sooča z demografsko zimo – niti ena država ne dosega rodnosti, ki bi zagotavljala obnovo prebivalstva po naravni poti, se posebej na Madžarskem trudijo, da bi znova dosegli višjo rodnost, ki bi zagotavljala, da madžarski narod ne bi izumrl.

V imenu madžarske vlade se s tem vprašanjem ukvarja inštitut Maria Kopp za demografijo in družine, družinam pa je namenjeno tudi eno celotno ministrstvo. Inštitutu, ki na Madžarskem deluje že vrsto let, je bil po svoje podoben Urad za demografijo, ki ga je ustanovila vlada Janeza Janše, ukinila pa aktualna vlada Roberta Goloba.

Medtem, ko slovenska vlada očitno ocenjuje, da vprašanje demografije ni vredno pozornosti, da bi se z njim ukvarjali, smo se pogovarjali s podpredsednikom madžarskega inštituta za demografijo in družine, Balaszem Molnarjem.

V prvem delu intervjuja smo se osredotočili predvsem na demografsko sliko in dogajanje na tem področju v Evropi.

Zgodovinsko gledano nobena družba, ki je rodnost spustila globoko pod 2,1 otroka na žensko, kolikor je potrebno za naravno obnavljanje prebivalstva, rodnosti ni uspela dvigniti in preživeti. Je Evropa v 21. stoletju lahko prva, ki ji to uspe? Kako?

To bomo šele videli. Vsekakor je problem, da niti ena država Evropske unije nima rodnosti, ki bi zagotavljala obnovo prebivalstva. Edini razlog, da se prebivalstvo Evrope ne zmanjšuje, so masovne migracije.

Posebej v Zahodni Evropi spoznavajo, da je to lahko rešitev na kratek in morda tudi na srednji rok, vendar pa ne gre zanemariti mnogih negativnih posledic, ki jih to prinaša na kulturno integriteto  teh držav.

Vemo, da pri demografskih politikah traja zelo dolgo, preden se pojavijo pozitivni trendi, hkrati pa je možno ogromno škode narediti v zelo kratkem času. Velike države, ki so  ženske vzpodbujale k temu, da imajo manj otrok, ta trend zdaj zelo težko obračajo, ko spoznavajo, da je to problem. To se jasno vidi na Kitajskem, v Singapurju in  v Južni Koreji, kjer je najnižja rodnost celo pri 0,8, in to je izjemno težko obrniti.

Tudi na Madžarskem se trudimo in dokazujemo, da je obrat vendarle mogoč tudi drugim evropskim državam. Z ustvarjanjem lastnih družin, pomoči pri ustvarjanju doma, vzpodbujanju mladih, da se poročijo in imajo toliko otrok, kot si jih želijo, lahko doseže rodnost, ki omogoča obnavljanje.

Kje vidite glavne razloge, da je rodnost tako upadla v Evropi v zadnjih desetletjih?

Gre za problem na več ravneh. Eno je vprašanje kulture in vzdušja. Ampak če vprašate Evropejce, koliko otrok si želijo, je v vseh državah povprečni odgovor več  kot dva. Če bi to tudi v praksi dosegli, bi bilo idealno in Evropa bi več kot dosegla rodnost, ki zagotavlja obnovo prebivalstva.

Veliko faktorjev pa Evropejce vodi v to, da nimajo otrok oz. nimajo več kot enega in to se potem sešteje v proti-družinsko politiko, ki je v Evropi na žalost zelo prisotna. Najnovejši tak trend je domnevna »zelena miselnost«, ki mlade nagovarja, naj nimajo toliko otrok, kot si želijo, ker bi več otrok predstavljalo grožnjo za okolje, kar je totalna neumnost, ponavljajo pa jo mnoge znane osebnosti.

Temu se je seveda treba upreti. Če pogledamo podatke, ugotovimo, da je ogljični odtis posameznega člana velikih družin bistveno manjši kot od tistih, ki živijo sami oz. v paru brez otrok. Naš inštitut je prav o tem delal raziskavo v desetih evropskih državah in ponosno lahko povem, da smo ugotovili, da se družine celo bolj zavedajo okoljskih problemov ter so bolj pripravljene aktivno sodelovati pri reševanju okoljskih vprašanj, kar je bistveno bolj smiselno kot ne imeti otrok. Velike družine so tako lahko rešitev za ekološke izzive.
Velike družine so lahko rešitev za ekološke izzive.

Seveda ne smemo zanemariti tudi kulturnega vidika tega vprašanja. Tako Madžari kot Slovenci smo majhna naroda. Če ne bomo ukrepali, bo kmalu prišel tisti zadnji Slovenec, zadnji Madžar, ki bo lahko samo še ugasnil luč za sabo. Pomembno je, da z dvigom rodnosti zaščitimo tudi našo kulturo i način življenja. Sicer naših narodov ne bo več.

Naše družine je treba podpreti, da bodo imele toliko otrok, kot si jih želijo.

Foto: Klemen Lajevec


Evropske države imajo serijo ukrepov, namenjenih podpori družinam, pa se to pri učinkih na rodnosti ne pozna prav dosti. Kaj tem ukrepom manjka? Zakaj ne delujejo?

Treba je razumeti, da ti ukrepi terjajo čas, da družine dobijo zaupanje, da so trajni in bodo stalno na voljo. Stabilnost je izjemno pomembna in varčevalni ukrepi v finančni krizi so pustili globoke brazgotine na družinah po Evropi. Družine morajo zaupati, da bodo ti ukrepi na voljo daljše obdobje, saj vzgoja otroka, ko jih bodo potrebovali, traja kakšnih dvajset let.

Po drugi strani pa smo na Madžarskem med letoma 2009 in 2021 uspeli dvigniti rodnost za 27 %. V praksi to pomeni 130.000 dodatnih otrok. Na število otrok pa vplivajo še mnogi drugi dejavniki. Število žensk v rodni dobi se je v desetih letih zmanjšalo za četrt milijona. Mi torej skušamo ustvariti čudež, da bi manj žensk imelo več otrok.

Zato so velike družine tako pomembne in se je o njih treba veliko pogovarjati.

Tudi v Sloveniji imate mnoge ukrepe, nekaj jih je uvedla prejšnja vlada, ki pomagajo družinam in si jih nameravamo na Madžarskem vzeti za zgled.
Na madžarskem smo lahko srečni, ker smo glede na stanje pred desetimi leti podvojili število porok. K temu so močno vplivali ukrepi, ki vzpodbujajo mlade, da se poročijo.

Kaj torej deluje?

Ko sprašujemo ženske, kateri so najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na to, koliko otrok imajo, je najpomembnejši dejavnik stabilnost razmerja, zveze, v kateri so. Na madžarskem smo lahko srečni, ker smo glede na stanje pred desetimi leti podvojili število porok. Lani smo imeli 72.000 porok. Nazadnje smo jih imeli toliko leta 1986. K temu so močno vplivali ukrepi, ki vzpodbujajo mlade, da se poročijo.

Drugi dejavnik je stabilnost zaposlitve. Tudi tukaj smo, tako kot Slovenija, trenutno srečni, ker imamo zelo nizko brezposelnost. Trenutno je 1,1 milijona več ljudi na Madžarskem zaposlenih kot leta 2010. Brezposelnost je okrog 4 %. Ko smo leta 2010 prevzeli vlado od socialistov, je bila 11 %.

Tretji dejavnik, ki pa je kritičen, pa je dom. Po naših raziskavah si 90 % mladih Madžarov, če jih vprašate, kje si želijo živeti pri 45 letih, ko bodo imeli svojo družino, želi živeti v lastnem domu. Potrebno jim je torej pomagati, da si lahko zgradijo lasten dom, ali pa kupijo neko normalno nepremičnino.

To so trije najpomembnejši dejavniki.

K temu bi dodal še, da če želimo premagati demografsko praznino, je treba ustvariti zavedanje, da imeti veliko otrok ne pomeni revščine. Dobra ekonomska in finančna situacija družine ne samo na stara leta, ko boš imel nekoga, ki bo skrbel zate, ampak tudi že v času, ko otroke vzgajaš, je zelo pomembna.

Da ukrepi na teh področjih začnejo delovati, traja nekaj časa. To je počasen proces, ampak trend je dober in če bomo z ukrepi, ki jih izvajamo na Madžarskem, nadaljevali, se lahko nadejamo, da dosežemo rodnost 2,1 do leta 2030.

Foto: Klemen Lajevec


Se vam zdi realno, da bi Madžarska do 2030 dosegla rodnost 2,1?

Pri postavljanju ciljev je treba biti ambiciozen. Madžari ne verjamemo v masovne migracije in bi radi ohranili prebivalstvo države pri trenutnih desetih milijonih. Za dosego tega moramo dvigniti rodnost na 2,1. Ampak tudi rodnost 2,0 bo kar lep uspeh.

Do zdaj sva večinoma govorila o ekonomskih in materialnih ukrepih. Ali zadoščajo? Oz. če vprašam drugače, je otroke možno »kupiti« z denarjem ali se je potrebno ozreti še na druge dejavnike? Katere?

Sprememba miselnosti je vsaj enako pomembna. Na Madžarskem opažamo, da želja po tem, da bi imeli več otrok že nekaj časa obstaja, vendar so ekonomska bremena parom onemogočila, da bi imeli toliko otrok, kot so jih načrtovali.

Sprememba miselnosti pa je pomembna zato, da bi drugače razumeli materinstvo, očetovstvo, življenje v družinah, posebej velikih. Posebej v komunističnih časih, pa tudi kasneje si bil pogosto označen za norega, če si se odločil za drugega, kaj šele za tretjega, četrtega otroka. Sprememba te miselnosti je še bolj pomembna kot finančne vzpodbude, ki so jih deležne družine.

Verjamem pa tudi, da sistem, ki smo ga vzpostavili, močno pomaga družinam, hkrati tudi omogoča, da bodo družine lažje delale načrte za prihodnost, ki bodo vključevali kakšnega dodatnega otroka. Videti starše z otroki, ki so uspešni in si lahko privoščijo tudi počitnice in smučanje, nosijo dobre obleke in vozijo dostojne avtomobile, skratka, živijo nek spodoben standard življenja, bo to zelo vzpodbudno tudi za druge, ki o tem šele razmišljajo.

Kakšno vlogo tukaj igra pop kultura, filmi, televizija? Kako izkoristiti te medije, da mladim, ki razmišljajo o ustvarjanju družine ali pa se odločajo za dodatnega otroka, pokažemo srečo, ki jo to prinaša?

Leto 2018 smo na Madžarskem razglasili za leto družine. Takrat smo imeli veliko oglasov na to temo, ki so bili humorni in zabavni. Tako smo skušali doseči širšo publiko. Pomembno je pokazati, da smo kot država naklonjeni družinam in da so vsebine, naklonjene družinam in družinskemu življenju, prisotne. Namesto tega, da se oglašujejo storitve samo za odrasle, kot se denimo hoteli ali pa razredi poletov, kamor otroci nimajo vstopa, rajši pokažemo, da se da zaslužiti tudi s storitvami za družine, saj je njihova ekonomska situacija v zadnjih desetih letih bistveno izboljšana.

Tudi na tak način počasi spreminjamo kulturo in odnos do družin. Vprašanje je, kako doseči mlado generacijo. Vsekakor ni lahko, pomembno pa je, da smo prisotni na njihovih kanalih. Gre pa vsekakor tukaj za vrednote, kjer nam vsebine v popularni kulturi in posebej filmih dajejo slab zgled.

Ampak nikoli ne smemo obupati.

Foto: Klemen Lajevec


Za razliko od Madžarske se Evropska unija, tako se vsaj zdi, s tem vprašanjem ne ukvarja kaj dosti, čeprav je demografska zima verjetno največja kriza našega časa v Evropi. Zakaj je Evropska unija do tega vprašanja tako brezbrižna?

Ne vem, zakaj se tako obnašajo. Vsekakor pa je jasno, da zanemarjajo dejstvo, da Evropska unija v globalni konkurenci izgublja. Na svetu je vse manj Evropejcev. In to se odraža na gospodarski moči in vplivu, ki ga imamo na svet.

Ne gre samo za vprašanje »prevlade«, ampak predvsem za vprašanje trajnosti. Vse države tekmujejo s svojo populacijo in če ne morejo zapolniti svojih delovnih mest, imajo težavo, ki je tudi masovne migracije ne rešijo, posebej na področju visoko-tehnoloških poklicev.

Dobro bi bilo, da bi se EU začela ukvarjati s tem vprašanjem. Trenutna evropska komisije je prav komisarko s tega področja postavila na podpredsedniško mesto komisije, kar pa hkrati ni dalo pomembnejšega učinka. Iz Evrope ne pride veliko družini prijaznih politik.
Sprašujem se, zakaj nikjer v Evropi ni poudarjen pomen materinstva, pomen zmožnosti, da podariš življenje in vzgajaš otroka, kot nekaj zelo pomembnega,

Edino resno področje, s katerim se ukvarjajo, je področje trga dela, posebej v povezavi z starševstvom in usklajevanjem poklicnega in družinskega življenja, ki je vsekakor pomembno. Sprašujem pa se, zakaj nikjer ni poudarjen pomen materinstva, pomen zmožnosti, da podariš življenje in vzgajaš otroka, kot nekaj zelo pomembnega, Da je to ključno za preživetje naše postarane celine. Namesto celine starodavne zgodovine postajamo celina starcev.

Madžarska zaradi svoje družinske politike v Evropi nikakor ni cenjena. Evropa v marsičem tudi povsem zapostavlja vrednote srednje Evrope.

V drugem delu intervjuja z Balaszem Molnarjem smo spregovorili tudi o vlogi nevladnih organizacij, povezavi med LGBT vprašanjem in rodnostjo ter ukrepih madžarske vlade na področju rodnosti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike