Aplikaciji za sledenje okužb COVID-19 naklonjeni zdravstveno ogroženi, zdravi in mladi pa jo zavračajo

Uredništvo
8

Aplikacijo za sledenje okužbam COVID-19, ki bi zmanjšala nevarnost širjenja virusa zaradi socialnih stikov, bi si prostovoljno namestilo kvečjemu 27 % prebivalcev ki niso okuženi ali jim ni odrejena karantena, na podlagi javnomnenjske raziskave ocenjujejo pri agenciji Valicon. 

Šele v primeru obvezne namestitve, če bi bil posameznik okužen ali odrejen v karanteno, je verjetnost namestitve ocenjena na 58%.

Med razlogi za zavračanje aplikacije anketiranci navajajo strah pred nadzorom in sledenjem. A prej kot to je razloge iskati v splošni družbeni invdividualizaciji in izgubljanju občutka za kolektivno solidarnost, ocenjujemo v komentarju uredništva, saj nadzor nad gibanjem, lokacijo in sledenjem danes omogoča večina aplikacij, ki jih uporabljamo na mobilnih telefonih. 

Aplikacijo, katero vlada z javnim naročilom prilagaja za slovenske razmere, sicer za sledenje okužb COVID-19 od srede junija že uporabljajo v Nemčiji. 

Dan po sprejemu zakona, ki daje pravno podlago za vpeljavo aplikacije za sledenje stikom z okuženimi prebivalci, so pri Valiconu izvedli posebno meritev, s katero smo preverili seznanjenost in naklonjenost, namero uporabe ter oceno morebitnega uspeha aplikacije.

Tisti, ki aplikacijo odobravajo, in tisti, ki ji nasprotujejo, se delijo približno na pol, petina vprašanih pa o tem nima stališča.

So pa pri opredeljevanju za in proti bistvene razlike glede na starost in zdravstveno situacijo vprašanih.

Odobravanje je statistično značilno višje pri tistih, ki zase menijo, da sodijo med bolj rizične osebe s težjim prenosom bolezni (tako meni 34 % sodelujočih). Nasprotovanje aplikaciji pa je močnejše pri tistih, ki se od virusa ne počutijo ogrožene (41 % sodelujočih).  Pomembna je tudi starost, saj mlajši od 40 let precej bolj odločno nasprotujejo aplikaciji. Slaba petina je zaenkrat glede naklonjenosti še neopredeljena.

Vir podatkov: Valicon

Tisti, ki aplikacijo odobravajo, njene koristi vidijo v nadzoru tistih, ki morajo biti v karanteni (38 %), boljši kontroli nad širjenjem virusa (35 %), zaščiti prebivalstva (10%), temu, da nekateri koronavirusne situacije ne jemljejo resno (10%) itd.

In kakšni so glavni pomisleki? 36 % tistih, ki aplikaciji močno ali načeloma nasprotujejo, skrbi možnost nadzora in sledenje. Dobra petina navaja nezaupanje, češ da ni nadzora nad zbranimi podatki. Slabo petino skrbi poseg v zasebnost, desetino varstvo osebnih podatkov. Preostali omenjajo še zlorabo podatkov, neučinkovitost, politične razloge, kršenje človekovih/ustavnih pravic itd.

Ob vsem tem več kot  polovica, 57% vprašanih, ne verjame v učinkovitost aplikacije. Dve tretjini vprašanih pa bolj ali sploh ne  zaupa zagotovilom predstavnikov vlade, da bo aplikacija anonimna, da ne bo preverjala posameznika ali sledila njegovi lokaciji.

Na podlagi vsega v Valiconu ocenjujejo, da so možnosti uspeha aplikacije, za katero bi se moralo odločiti vsaj 50-60% prebivalcev, zelo nizke.

Ljudi koronavirusna situacija vse bolj obremenjuje, pričakujejo strožje ukrepe

Za vse večji delež ljudi je situacija s koronavirusom neprijetna, utrujajoča (v junija 24 %, zdaj 47 %), ter, glede na nove razmere vse manj normalna (iz 33 % na 18 %) ter sprejemljiva, oz. da nekako gre (iz 30% na 24 %).

Prav tako je zaznan dodaten porast pesimizma glede nadaljnjega razvoja dogodkov, saj kar 70 % vprašanih meni, da se stvari v zvezi s koronavirusom poslabšujejo, ljudje pa so zaradi širjenja koronavirusa zaskrbljeni:

Slednje se odraža tudi pri podpori sprejetim vladnim ukrepom za obvladovanje širjenje virusa, ki je padla, predvsem na račun ocene, da so ti premalo strogi.

Če ljudje aplikaciji nasprotujejo tudi zato, ker je na oblasti Janša, je to zelo narobe
Hočemo ali ne, aplikacije za sledenje okužbam s koronavirusom bodo v koronavirusnem svetu slej kot prej postale naša realnost, vsaj če se bomo želeli izogniti novim drastičnim zapiranjem družbe in omejevanjem gibanja.

Slednje so sprejeli že praktično povsod po svetu in aplikacije marsikje postajajo normalen del življenja, le v Sloveniji smo pri tem, ko gre za strah pred nadzorom in za varstvo osebnih podatkov, spet najbolj pametni na svetu.

Ironija je, da aplikacije, ki omogočajo spremljanje gibanja, določanje lokacije in še kup drugih koristnih detajlov, na svojih telefonih praktično vsi vsakodnevno uporabljamo, in se ob tem kar resno ne sprašujemo, komu vse so ti podatki o nas na voljo. Podobno je  z objavami na družabnih omrežjih, ker vsakodnevno sporočamo še kup drugih detajlov, ki razkrivajo zelo osebne podrobnosti iz našega življenja.

Ko pa pride do vprašanja aplikacije, ki deluje na kolektivni solidarnosti in v namen zaščite tistih družbeno (zdravstveno, starostno) bolj ranljivih skupin prebivalstva, pa nas naenkrat začenja skrbeti nadzor Velikega brata.

Še posebej če je to Janez Janša in ni dvakrat za reči, da se zavračanje aplikacije pri določenem delu ljudi dogaja tudi zato, ker jo z oblasti uvaja njim osovražen politik, za katerega menijo, da jim želi slediti povsod in jih na sploh pahniti v janševistično diktaturo.

Takšno razmišljanje pa ni samo napačno, temveč tudi škodljivo in izrazito egoistično. Kot je vse bolj individualizirana in egoistična naša družba. Če stvar ne škodi meni, temveč zgolj starejšemu in bolnemu sosedu, se pač zanjo nismo pripravljeni odreči lastnemu ugodju.

V razmerah ko gre za višje dobro, kateremu družba kolektivno ne sledi, pa je razmislek o obveznosti uporabe aplikacije povsem na mestu.

8 KOMENTARJI

  1. Slovenci, stari in žal tudi mladi, imamo nekakšen strah pred novotarijami, tehniko itd. Ljudje se s to (dobesedno) zakrknjenostjo celo radi pohvalijo: jest sem drugačen in zavračam….. v resnici niso drugačni ampak sledijo splošnemu trendu (Kočan in recomo Jankovič ne znata uporabljati niti maila). Res vzora vredne lastnosti…

    Vse to spremlja globoko neznanje, nerazumevanje in preveč gledanja znanstvene fantastike. Nekaj pa je verjetno tudi dediščina nadzora UDBE. Predvsem splošno slabe razgledanosti, strah pred nadzorom CIE, arikancev… posebej teh se bojijo..

    Ko bereš komentarje, ljudje dobesedno verjamejo v čarovnice in so na to ponosni.

    Ne vedo nič o varnostnih standardih, varnostnih zahtevah googlovih aplikacij…. žalostno, ker so motivi nerazgledanost, predsodki…

  2. Levica, ki ima največ izkušenj s prisluškovanjem, se razumljivo boji sledilnih naprav in pred njimi straši tudi naivno slovensko občestvo.

    Kje imajo ljudje pamet, da mislijo, da so tako pomembni, da jim prisluškuje vsak rdečkar, ki ima pet minut časa.

    Jaz se naprimer prav nič ne bojim nadzora in prisluškovanja.

    Najprej zato, ker hodim le po poštenih poteh, potem pa še zato, ker sem jim pripravljen v fris povedati še več kot so v stanju od mene izvedeti s prisluškovanjem ali kot povem na na portalih ali za šankom z dzi nje nu ja-jem.

    Če še to ne bi pomagalo, naj me vprašajo, pa bodo izvedeli več kot si želijo slišati.

  3. Lahko Marjanu Šarcu, ki je zasebno povezan z najbolj znano slovensko tajno agentko.

    Njemu se ni treba bati sledenja in prisluškovanja, ker tajna gentka sama vse izvleče iz njega.

  4. No, precej v skladu z levičarskim prepričanjem: stari so breme družbe (dokaz: v desetletju ni bil zgrajen noben dom za ostarele, zakon o dolgotrajni oskrbi je obležal v predalih), mladi pa – uživajmo, dokler lahko, za brezposelne in morebitno okužene z virusom bo pa že poskrbela država.

  5. Ja, itak! Mladi zaupajo Googlu, zaupajo Trgovini Play, s katere “vlečejo” vse sorte aplikacij za svoje nepogrešljive igračke – handyje – in niti ne pogledajo, s kakšnimi vse vpogledi v svoj telefon se strinjajo, ko instalirajo povsem “nedolžne” aplikacije, kot so npr. svetilka, vreme, predvajalniki glasbe, itd. itd. Praktično se jim dajejo na pladenj; vpoglede v imenik, vpoglede v galerijo slik, sporočila, …, aplikacije spremljajo njihovo brskalno navado itd. In kaj ima to opraviti z delovanjem zgoraj navedenih aplikacij, čisto nič. Vendar tam mladi ne komplicirajo, pa bi morali predvsem pri teh zadevah.

  6. Pa še nekaj; vedno se povzema, da je na oblasti Janša. Janez Janša ni na oblasti. Vodi slovensko vlado, katere ena od strank koalicije je dobila prepričljivo večino na demokratičnih volitvah. Zato je tudi vladina legitimnost opredeljena in nesporna. Vendar pa Vlada republike Slovenije izvaja le eno od vej oblasti – izvršilno oblast.
    Glede na to, da so preostale veje politično indoktrinirane z levim političnim tokom, je dejanska vendar neligitimna oblast drugje. Ta drugje pa onemogoča pluralizem mnenj, torej demokracijo ter sam razvoj slovenske družbe.

  7. Ali pa preprosto paranoja. Prikazujejo se jim sovražniki, slišijo glasove v svoji glavi, blodnjavo govorijo o čipiranju, trdijo, da je zemlja ploščata ( v tem jih servisira naša ljuba rtv), se imajo za tako pomembne ljudi, da vse zanima kaj delajo in kod hodijo…skratka, ta del slovencev je ena posebna vrsta sesalcev vredna znanstvene proučitve ali celo Dostojevskega, da jih ovekoveči še preden bodo izumrli.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime